Sporočilo za javnost

Sporočilo za javnost o sklepih, ki jih je Vlada RS sprejela na 62. seji, 7. januarja 2010

Vlada sprejela predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma

Vlada RS je na današnji seji sprejela predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma. S predlogom zakona bo v slovenski pravni red prenesena »Direktiva 2007/64/ES o plačilnih storitvah na notranjem trgu in o spremembah direktiv 97/7/ES, 2002/65/ES, 2005/60/ES in 2006/48/ES ter o razveljavitvi Direktive 97/5/ES«, ki je v RS sicer pretežno implementirana z Zakonom o plačilnih storitvah in sistemih.

Cilj predloga ZPPDFT-A je predvsem uskladitev slovenskega pravnega reda z Direktivo 2007/64/ES. Nadalje se želi s predlaganimi spremembami za zavezance, ki so dolžni izvajati ukrepe za preprečevanje in odkrivanje pranja denarja in financiranja terorizma, uvesti nekatere olajšave, ki jih predvidevata že Direktiva 2005/60/ES in Direktiva Komisije 2006/70/ES, pa do sedaj v naši zakonodaji niso bile uporabljene. Cilj je tudi odprava nekaterih v praksi zaznanih pomanjkljivosti in redakcijskih nedoslednosti posameznih določil zakona.

Načela, na katerih temelji predlagani zakon, ne odstopajo od načel sedaj veljavnega ZPPDFT, saj gre za implementacijo mednarodnih standardov v slovenski pravni red. Poleg načela, da se državljani Republike Slovenije in njene institucije ščitijo pred posledicami pranja denarja in financiranja terorizma, se sledi tudi načelu transparentnosti in posvetovanja s pristojnimi državnimi organi, zavezanci in drugimi institucijami, ki jih zadevni  zakon zadeva. Nadalje predlog zakona sledi načelu zagotavljanja določene prilagodljivosti pri uporabi ukrepov za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, in sicer z upoštevanjem tveganja. S tem naj bi se posledično zagotavljalo tudi načelo dolgoročnega ohranjanja ravnovesja med stroški in koristmi pri izvajanju preventivnih ukrepov s strani organizacij, za katere bo veljal novi ZPPDFT-A.

Poglavitne rešitve, ki jih vsebuje predlog zakona so:

1. prilagoditev opredelitve zavezancev v ZPPDFT-A Direktivi 2007/64/ES oziroma Zakonu o plačilni storitvah in sistemih,

2. vključitev določb, ki zavezancem za obravnavo določenih produktov omogočajo opustitev pregleda stranke,

3. poenostavljeno izvajanje pregleda stranke, če zavezanec sklepa dodatno poslovno razmerje z isto stranko,

4. ponovna uvedba pridobivanja izjave, ali stranka izvaja transakcijo v vrednosti 15.000 EUR ali več v svojem imenu ali za nekoga tretjega,

5. odprava obveznega ponovnega letnega pregleda tujih pravnih oseb,

6. podelitev pristojnosti za nadzor nad izvajanjem določb ZPPDFT pri revizorskih družbah in samostojnih revizorjev Agenciji za javni nadzor nad revidiranjem,

7. vključitev novih določb v 13. in 25. člen predloga zakona za izvajanje mednarodnih FATF priporočil št. 8, 11 in 21, ki do sedaj niso bila prenesena v slovenski sistem za preprečevanje in odkrivanje pranja denarja.

Vlada sprejela predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o ekonomskih conah

Vlada RS je na današnji redni seji sprejela predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o ekonomskih conah. Cilj predloga zakona je zagotoviti nadaljnji regionalni razvoj in spodbujanje zaposlovanja v ekonomskih conah. S predlaganimi spremembami in dopolnitvami zakona oziroma s podaljšanjem režima uveljavljanja davčnih ugodnosti v ekonomskih conah do konca leta 2013 se sledi temu cilju ter se ustvarja ugodno poslovno okolje.

Bistvena določba predloga zakona je tista, v skladu s katero se režim uveljavljanja davčnih ugodnosti v ekonomskih conah podaljšuje do konca leta 2013. Ukrepi v okviru tega režima uveljavljanja davčnih ugodnosti predstavljajo državno pomoč – splošno skupinsko izjemo, zato se členi, ki določajo te ugodnosti, spreminjajo oziroma dopolnjujejo, upoštevajoč pravila Unije za tovrstno državno pomoč.

Predlog zakona določa tudi možnost uveljavljanja davčne ugodnosti in posledično dodelitve državne pomoči za t.i. velik naložbeni projekt. Poleg tega predlog zakona usklajuje kazenske določbe z veljavnimi določbami slovenske zakonodaje o določanju globe za prekrške. Predlog zakona je nomotehnično pripravljen tako, da se nekateri členi spreminjajo in dopolnjujejo, nekateri pa so novi oziroma nadomestijo doslej veljavne. Nadomestitev besedila doslej veljavnih členov v celoti je posledica njihovih številnih sprememb, ki bi lahko povzročile nejasnosti in težje izvajanje, če bi bile pripravljene kot spremembe in dopolnitve členov - nadomestitev besedila členov z novim besedilom, tudi če ne gre za povsem nove vsebinske rešitve, prispeva k pravni varnosti zavezancev in drugih, ki zakon uporabljajo.

Vlada sprejela Poročilo o preseku stanja na prioritetnih razvojnih oseh

Vlada RS je na današnji seji sprejela Poročilo o preseku stanja na prioritetnih razvojnih oseh in ga posreduje v obravnavo Odboru za promet in Odboru za okolje in prostor Državnega zbora RS.

Razvojne osi predstavljajo sekundarne prečne povezave, ki omogočajo medsebojno povezavo središč nacionalnega pomena ter zagotavljajo primerno dostopnost in povezanost z mednarodnimi tokovi.

Iz smeri avstrijske Koroške preko Slovenj Gradca in Velenja se na avtocesto Šentilj – Koper navezuje tretja razvojna os, ki se nadaljuje naprej proti Novemu mestu, naveže na avtocesto Karavanke-Obrežje, ter nato mimo Metlike in Črnomlja proti Karlovcu, oziroma avtocesti Zagreb – Reka. Tretja »a« razvojna os povezuje Kočevsko – Ribniško območje z osrednjo Slovenijo ter obmejnim delom Hrvaške preko mejnega prehoda Petrina, četrta os pa severno Primorsko z osrednjo Slovenijo in preko mejnega prehoda Robič območje italijanske Rezije.

Z razvojnimi osmi se povezuje regionalna središča v Avstriji, Italiji, Sloveniji in Hrvaški ter s tem omogoča navezovanje tovornega in osebnega cestnega prometa vseh regij na teh oseh na glavne evropske prometne smeri.

Vzpostavitev infrastrukturnih povezav je eden od potrebnih, ne pa zadostnih, pogojev za doseganje ciljev celovitega in trajnostnega razvoja. Razvojno vsebino, ki jo je potrebno reševati in  uskladiti z razvojnimi potenciali in potrebami regij je bistveno širša od same prometne infrastrukture. Prometne povezave se morajo  prilagajati regionalnim vsebinam razvoja. Njihov posredni učinek  se odraža v povečanju konkurenčnosti deprilivigiranih regij skozi povečano dostopnost ter krepitev institucionalnih in gospodarskih povezav. Razvojne osi morajo torej odgovarjati na razvojna vprašanja regij in krajev ob trasah prometnic.

Uresničevanje razvojnih osi je dolgoročen in postopen proces, rezultat mnogih posamičnih odločitev različnih sodelujočih akterjev, ki usklajeno delujejo v različnih območjih in v različnih časovnih obdobjih za skupen interes. Uspešno uresničevanje razvojnih osi zahteva povezovanje posameznih sektorskih pristopov v skupno in usklajeno razvojno vizijo, gospodarstva, prometa, turizma, poselitve in okolja.

Vlada o novem informacijskem sistemu »eSociala«

Vlada RS je na današnji seji sprejela Koncept programa projektov »eSociala« ter potrdila Akcijski načrt programa projektov »e-Sociala« in projektni svet programa projektov. Vlada je tudi določila, da morajo biti posamezni podatkovni viri, ki so podatkovni deležniki v sistemu »e-Sociala«, vzpostavljeni in povezani najkasneje do konca leta 2010.

Pomemben cilj novega informacijskega sistema »eSociala« je hitro in pravilno odločanje v zvezi s pravicami iz javnih sredstev, zniževanje možnosti napak in prevar ter večja preglednost nad dodeljenimi sredstvi. Novi informacijski sistem bo omogočal veliko proaktivnost (odločbe se bodo izračunale vnaprej in poslale upravičencem), omogočal bo izdelavo ponovno uporabljivih interoperabilnostnih gradnikov in servisov, kar bo pripomoglo k hitrejšemu in cenejšemu  razvoju tudi drugih informacijskih sistemov v državni upravi. V okviru programa projektov »eSociala« se bo vzpostavila interoperabilnostna platforma, nadgradili se bodo obstoječi informacijski sistemi, vzpostavil pa se bo portal za dostop do storitev »eSociale«. Državljani bodo imeli možnost vpogledovanja v lastne socialne pravice s pomočjo digitalnih potrdil, torej na varen način, oddati elektronske vloge in podobno. Skladno s programom se bodo povezali posamezni podatkovni viri, ki jih bo po novem 30. Nova centralna zbirka »e-Sociala« bo vzpostavljena v skladu z določbami zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS), predvidoma v prvi polovici leta 2011, ko je v skladu s terminskim planom predviden prehod sistema »e-Sociala« v produkcijsko obratovanje.

Pri vzpostavljanju »eSociale« gre za razvoj elektronskega poslovanja, ki predstavlja investicijo v  boljše storitve javne uprave, poenostavljene upravne procese in odpravo administrativnih ovir, povečanje transparentnosti pri določanju in dodeljevanju socialnih pomoči ter izboljšano sodelovanje med organi slovenske uprave in dolgoročno tudi drugimi administracijami EU. Vsebinskih področij v upravi je veliko,  zato je mogoče zaključiti, da bo s takšnim pristopom doseženi določeni prihranki v primerjavi z ne koordiniranim razvojem elektronskega poslovanja. Izkušnje kažejo, da urejen pristop k razvoju  elektronskega poslovanja v okviru izdelane strategije, ki omogoča aktivno spremljanje investicij, prinaša  20 do 30% prihranke v primerjavi z razvojem elektronskega poslovanja brez strateškega upravljanja. Za program projektov eSociala bo namenjenih 5,7 mio evrov sredstev iz ESS (Evropskih strukturnih skladov), ki se delno financirajo iz evropskih sredstev v višini 85%, iz integralnega proračuna pa bo predvidoma namenjeno 5,2 mio evrov.

Projektni svet programa projektov »eSociala« vodita ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs in minister za delo družino in socialne zadeve Ivan Svetlik, v medresorski delovni skupini pa bo sodelovalo 56 strokovnjakov iz 22 institucij javne uprave. Za izvedbo programa se bodo zagotovili dodatni kadrovski viri iz programa tehnične pomoči, ki se delno financira iz evropskih strukturnih skladov; za MJU in MDDSZ po 2 dodatni zaposlitvi za čas trajanja projektov (obdobje 36 mesecev). Dokumenta Koncept in Akcijski načrt programa projektov »e-Sociala sta dostopna na spletni strani MJU.

 celotno sporočilo za javnost (348 KB)