Sporočilo za javnost

Sporočilo za javnost o sklepih, ki jih je Vlada RS sprejela na 63. seji, 14. januarja 2010

Vlada sprejela predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o trošarinah

Vlada RS je na današnji seji sprejela predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o trošarinah. Predlagani zakon ne posega v načela veljavnega Zakona o trošarinah in v skladu s temi načeli dopolnjuje obstoječe rešitve, cilj zakona pa je z informatizacijo oziroma uvedbo računalniško podprtega sistema za gibanje in nadzor trošarinskih izdelkov na notranjem trgu v celoti uskladiti nacionalno zakonodajo z evropsko ter zagotoviti stabilne proračunske prihodke pri upočasnjeni gospodarski rasti.

Pretežni del predloga zakona je namenjen uskladitvi z rešitvami, ki jih določa Direktiva o splošnem režimu za trošarino zaradi uveljavljanja računalniško podprtega sistema za gibanje in nadzor trošarinskih izdelkov, t. i. EMCS, in ki so predvsem tehnične, tako da daje predlog pravno podlago za vzpostavitev EMCS, ki bo na notranjem trgu, torej v državah članicah, začel delovati 1. aprila 2010.

Predlog zakona določa ključne elemente postopka pri gibanju trošarinskih izdelkov pod režimom odloga plačila trošarine v skladu z EMCS; določa, kdaj se šteje, da se je gibanje pod režimom odloga plačila trošarine začelo in končalo; določa, da se trošarinski izdelki med državami članicami gibljejo pod režimom odloga plačila trošarine le, če jih spremlja elektronski trošarinski dokument; določa uporabo elektronskega »poročila o prejemu« oziroma »poročila o izvozu« za dokaz, da se je trošarinsko gibanje pravilno končalo, s čimer se nadomešča izvod papirnega dokumenta, priloženega dokumentu, ki ga je treba vrniti pošiljatelju v potrditev prejema pošiljke po veljavni ureditvi; določa, da se lahko, kadar ni elektronskih poročil, predloži drug dokaz o pravilnem koncu gibanja; določa postopke, ki jih je treba uporabiti, kadar ni na voljo računalniško podprtega sistema; določa pogoje za skladiščenje ali gibanje trošarinskih izdelkov med državami članicami po sprostitvi v porabo. Predlog zakona še določa, da v Sloveniji še naprej veljajo nekatere določbe o uporabi papirnega postopka za spremljanje gibanja trošarinskih izdelkov pod režimom odloga plačila trošarine v skladu z Direktivo 92/12/EGS (od 5. do 13. člena).

Z novelo Zakona o trošarinah se predlaga povišanje zneskov trošarine za cigarete. Trošarina se bo zvišala z 69 evrov na 74 evrov za tisoč kosov, kar je utemeljeno tudi s spremembo evropske direktive, ki predvideva povišanje trošarine s 1. januarjem 2014 na 90 evrov, pa tudi s prizadevanjem za vodenje politike, ki bo prispevala k javnemu zdravju. Čeprav je direktiva še v (zaključni) fazi sprejemanja, vlada meni, da je bodoče rešitve primerno postopoma vključevati v nacionalno zakonodajo. Dosedanja praksa, naša in drugih držav članic EU, je pokazala, da je zaradi preprečevanja razvoja črnega trga  tobačnih izdelkov primernejše postopno, večkratno poviševanje trošarine kakor pa enkratno, veliko povišanje.

V Sloveniji smo, zaradi spremenjenih gospodarskih razmer in s tem povezane bistveno zvišane trošarine, s 1. julijem 2009 uvedli razlikovanje med trošarino za plinsko olje glede na uporabo v komercialne ali nekomercialne namene. V teh razmerah se je ustrezno znižala trošarina za plinsko olje za pogon motornih vozil v komercialne namene, pri čemer so se upoštevale omejitve, določene po evropski zakonodaji, in hkrati javnofinančne zmožnosti. To je bil eden izmed ukrepov iz svežnja, ki ga je vlada predlagala za ublažitev posledic finančne in gospodarske krize v Sloveniji. Ukrep je imel neposredni učinek na cestno prevozništvo, tako da je znižal stroške prevoza blaga in potnikov ter posledično krepil konkurenčnost te panoge v evropskem gospodarskem prostoru.

Cilj predlaganega zakona je omogočiti dodatno znižanje trošarinske obremenitve plinskega olja, ki se dokazljivo uporablja za pogon motornih vozil za komercialno uporabo, tj. tovornih vozil, katerih skupna bruto masa znaša 7,5 tone ali več in ki se uporabljajo za prevoz blaga, ter vozil, ki sodijo v kategorijo M2 ali M3 in se uporabljajo za redni ali občasni prevoz potnikov. Predlagani ukrep bo odpravil vrednostno omejitev vračila trošarine do največ 130 evrov. Glede na obveznost iz evropske zakonodaje, da mora znižana trošarina še vedno dosegati vsaj minimalno trošarino, določeno z direktivo (od 1.1.2010 je to 330 evrov za 1000 litrov goriva), bo sprememba zakona omogočila dodatno znižanje oziroma večje vračilo od veljavnega le ob zvišanju trošarin nad veljavno raven oziroma ko bo razlika med veljavno in minimalno trošarino, določeno z evropskimi predpisi, večja od 130 evrov. S 37. členom se spreminjajo zneski trošarine posameznih energentov, in sicer: (i) za plinsko olje za pogon se znesek 320,7144 evrov nadomesti z zneskom 470,0000 evrov, (ii) za plinsko olje za ogrevanje se znesek 41,4538 evrov nadomesti z zneskom 70,0000 evrov in (iii) za neosvinčeni motorni bencin se znesek 377,1115 evrov nadomesti z zneskom 490,0000 evrov.

Predlog, da se z zakonom določijo zneski trošarine na višji ravni, ne pomeni tudi predloga za dejansko povišanja trošarine. S predlagano spremembo zakona bi vlada le pridobila manevrski prostor za morebitno poznejše zvišanje trošarine. Namreč, na podlagi 66. člena zakona lahko Vlada Republike Slovenije, skladno z gospodarsko politiko, trošarino za pogonsko gorivo zmanjša ali poveča, in sicer do 50 % zneskov, določenih z zakonom. Praktično vlada svojo namero uresničuje s spremembo Uredbe o določitvi zneska trošarine za energente. Zadnja sprememba trošarine za pogonsko gorivo je bila uveljavljena 28. julija 2009 (znižanje za plinsko olje za pogon), tako da ta  trošarina znaša 432,00 evrov za tisoč litrov, za neosvinčeni motorni bencin pa 489,51 evrov za tisoč litrov. Glede na zneske, določene z veljavnim zakonom, in možnost iz 66. člena zakona, da se ti zneski spremenijo za 50%, je vlada pri pogonskem gorivu že zelo blizu zgornji meji, ki se z uredbo ne sme preseči, pri plinskem olju za ogrevanje pa je 50-odstotni bonus že izkoriščen. Zato bi imela vlada, ob nespremenjenih pogojih, zelo omejene možnosti, da bi s spremembo trošarine vplivala na prilagajanje drobnoprodajnih cen, na brzdanje inflacije in na vodenje gospodarske politike.

Za električno energijo se predlaga izenačitev trošarine za poslovno uporabo z (0,5 evrov) s trošarino za neposlovno uporabo, tako da v obeh primerih znaša 1 evro za 1 megavatno uro.

V skladu z 34. členom se bo trošarina za alkohol in alkoholne pijače zvišala, in sicer: za pivo z 9 na 10 evrov, za vmesne pijače z 82 na 100 evrov in za etilni alkohol z 911 na 1000  evrov. Tudi v tem primeru bi bila sprememba zneskov le za »zalogo«, kar bi vladi omogočilo izvajanje 66. člena veljavnega zakona v poznejšem obdobju.

Vlada o pripravi Zakona o minimalni plači ter o pogajanjih za sklenitev Socialnega sporazuma za leto 2010

Vlada RS se je na današnji seji seznanila z Informacijo o pripravi Zakona o minimalni plači ter pogajanjih za sklenitev Socialnega sporazuma za leto 2010 in sprejela naslednje sklepe:

Vlada bo do 31. januarja 2010 določila besedilo zakona o minimalni plači ter besedilo sprememb Zakona o dohodnini.

Vlada bo do 31. januarja 2010 sprejela stališča do predlogov:

• združenj delodajalcev, posredovanih dne, 7. januarja 2010 z naslovom PREDLOG PAKETA ISTOČASNIH SPREMEMB ZAKONODAJE O MINIMALNI PLAČI IN TRGU DELA; ter

• Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, posredovanih dne, 8. januarja 2010 z naslovom OSEM STEBROV RAZVOJNE VIZIJE TRGA DELA.

V kolikor do 31.3.2010 socialni sporazum o najnujnejših ukrepih na trgu dela ne bo sklenjen, bo Vlada RS v mesecu aprilu 2010 predlagala nujne spremembe zakonodaje s področja trga dela.

Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je aprila 2009 pridobilo izračun minimalnih življenjskih stroškov oziroma oceno vrednosti košarice minimalnih življenjskih potrebščin v letu 2009, ki po analizi Inštituta za ekonomska raziskovanja pri Ekonomski fakulteti v Ljubljani za leto 2009 znaša 562 evra. MDDSZ je v zvezi s tem ocenilo, da je razkorak med veljavnim zneskom minimalne plače (459 evrov neto) in minimalnimi življenjskimi stroški prevelik, saj bi morala minimalna plača za polni delovni čas znašati najmanj znesek, ki ustreza oceni vrednosti košarice minimalnih življenjskih potrebščin.

Rast minimalne plače je zaostajala za dejansko rastjo cen, ker se je v zakonu za usklajevanje upoštevala pričakovana rast cen, ki je bila uporabljena za pripravo državnega proračuna, in ne dejanska rast cen. Uporaba pretekle rasti cen za določitev minimalne plače, v primerih padajoče rasti cen, naj ne bi bila primerna zaradi prenosa preteklih rasti cen v naslednjo. Obenem veljavni zakon ni dopuščal korekcije, če se je izkazalo, da so bile ocene napačne. Zakon ni imel določbe za izjemno uskladitev, niti ni bilo mogoče ob novi določitvi upoštevati dejstva, da je bila minimalna plača prenizko določena. Zaradi tega je bil v letu 2008 sprejet interventni zakon o spremembi minimalne plače, s katerim je bila vsaj deloma odpravljena pomanjkljivost prejšnjih uskladitev.

Ocenjuje se, da je sedanja zakonska ureditev minimalne plače pomanjkljiva, tako glede definicije minimalne plače, kakor tudi glede zneska in načina usklajevanja. Iz podatkov AJPES o izplačanih plačah za oktober 2009 izhaja, da je v tem mesecu bilo pri pravnih osebah zaposlenih 16.812 oseb, ki so prejemale minimalne plače (2,7% vseh zaposlenih oseb).

Cilj zakona o minimalni plači je določiti novo ureditev minimalne plače, katere znesek je usklajen z zneskom minimalnih življenjskih stroškov, določiti način usklajevanja minimalne plače ter nadzor in sankcije nad delodajalcem, ki zakon krši.

Zakon določa, da ima vsak delavec oziroma delavka, ki dela poln delovni čas pri delodajalcu v RS, pravico do plačila najmanj v višini minimalne plače. Minimalna plača je najnižje zakonito mesečno plačilo za delo, opravljeno v polnem delovnem času. Iz tega izhaja, da so iz minimalne plače izključeni le dodatki oziroma plačila za delo preko polnega delovnega časa (plačilo za nadure). Delavcu, ki dela manj od polnega delovnega časa pripada sorazmerno nižje plačilo.

V skladu s Konvencijo 131 Mednarodne organizacije dela naj bi pri odločanju o povečanju minimalne plače med drugim upoštevali podatke o rasti cen življenjskih potrebščin, o gibanju plač, o gospodarski rasti in o gibanju zaposlenosti. V zakonu je natančneje določen način upoštevanja rasti cen življenjskih potrebščin, medtem ko upoštevanje ostalih podatkov ni podrobneje določeno. Ne glede na to je vsebina tega člena smiselna in potrebna, saj daje podlago za morebitno drugačno odločitev ministra, skupaj s socialnimi partnerji, o uskladitvi minimalne plače z rastjo cen, če bi ostali podatki kazali izrazito negativna gibanja.

Minimalna plača se vsako leto, z veljavnostjo za mesec januar, uskladi z rastjo cen življenjskih potrebščin v preteklem letu. Z uporabo podatkov o rasti cen v preteklem letu, torej december preteklega leta, glede na december predpreteklega leta, je upoštevana celotna rast cen od zadnje določitve minimalne plače in s tem  zagotovljena ohranitev kupne moči minimalne plače, ki mora delavcu, ki jo prejema, zagotavljati dostojno preživetje.

Z veljavnostjo od prvega dne naslednjega meseca po uveljavitvi zakona je minimalna plača določena v višini, ki ustreza znesku 562 evrov neto brez olajšave za vzdrževane otroke. Pri določitvi bruto zneska velja opozoriti, da bo država z davčno olajšavo prispevala k nižjim stroškom dela in sicer tako, da bodo plače do bruto zneska, ki ustreza znesku 510 evrov neto oproščena plačila dohodnine. Bruto znesek minimalne plače ob upoštevanju navedenega tako znaša 734,15 evra.

V določenih primerih, ki jih podrobneje določa zakon, lahko delodajalec namesto takojšnje uveljavitve zneska minimalne plače v višini 562 evrov neto, le to začne pri plačilu delavcem uvajati postopoma. Obdobje postopnega prehoda na dokončno višino minimalne lahko traja najdlje do 1. januarja 2012.

Določila veljajo za delodajalca, ki bi mu takojšnje izplačevanje minimalne plače v določenem znesku povzročilo velike izgube, ogrozilo obstoj podjetja ali zahtevalo odpuščanje večjega števila zaposlenih. Delodajalec se je o postopnem prehodu dolžan posvetovati s predstavniki zaposlenih oziroma z zaposlenimi in z njimi skleniti pisni sporazum. Sporazum mora vsebovati tudi terminski plan oziroma dinamiko prilagajanja Sklenitev sporazuma o drugačnem izplačevanju minimalne plače je mogoča le v prvem (prvih dveh) mesecu veljavnosti zakona. Kasneje zniževanje minimalne plače ni več mogoče. Z namero sklenitve sporazuma in s sklenjenim sporazumom mora delodajalec seznaniti Inšpektorat RS za delo. Zakon za posamezna leta prehodnega obdobja, v katerem je pod pogoji določenimi z zakonom, mogoče izplačevati nižje minimalne plače, določa najnižje dovoljene zneske minimalne plače.

Socialnim partnerjem je bil že posredovan osnutek Zakona o minimalni plači, pred tem pa jim je bila že predlagana sklenitev kratkoročnega socialnega pakta za izhod iz krize, ki naj vsebuje:

• novo zakonsko ureditev minimalne plače, ki poleg ostalega vključuje predvsem višji znesek minimalne plače;

• spremembo dohodninske zakonodaje, s katero bi od dvigu minimalne plače na neto znesek minimalnih življenjskih stroškov zmanjšali stroške delodajalcev;

• spremembo zakonodaje s področja trga dela (sprememba delovnopravne zakonodaje v smeri večje fleksibilnosti in spremembe na področju zavarovanja za primer brezposelnosti v smeri višjih nadomestil v primeru brezposelnosti).

Predstavniki sindikatov v okviru socialnega dialoga pristajajo zgolj na dvig minimalne plače posebej in se za zdaj niso pripravljeni pogovarjati o drugih spremembah na trgu dela kot delu socialnega sporazuma. Predstavniki delodajalcev pogojujejo dvig minimalne plače z začetkom dialoga o drugih spremembah na trgu dela.

V interesu vlada je, da so spremembe na trgu dela usklajene med socialnimi partnerji, vendar pa v kolikor se v določenem času izkaže, da ne bo pripravljenosti na dialog med socialnimi partnerji, bo vlada prevzela odgovornost ter samostojno predlagala tiste spremembe, za katere ocenjuje, da so nujne tako za izhod iz krize kakor tudi za dolgoročni razvoj.

Vlada bo do 31. januarja 2010 določila besedilo Zakona o minimalni plači ter besedilo sprememb Zakona o dohodnini. Prav tako bo vlada do 31. januarja 2010 sprejela stališča do predlogov: združenj delodajalcev glede Predloga paketa istočasnih sprememb zakonodaje o minimalni plači in trgu dela ter Zveze svobodnih sindikatov Slovenije glede Osmih stebrov razvojne vizije trga dela. Sprejeta stališča Vlade RS do teh predlogov bodo tudi jasna usmeritev ter podlaga za delo vsem socialnim partnerjem pri pogajanjih za socialni sporazum in podlaga za začetek priprave sprememb zakonodaje s področij, ki jih ureja socialni sporazum. V kolikor do 31. marca 2010 socialni sporazum o najnujnejših ukrepih na trgu dela ne bo sklenjen, bo vlada v mesecu aprilu 2010 predlagala nujne spremembe zakonodaje s področja trga dela.

Mnenje Vlade Republike Slovenije o predlogu Zakona o potrebni večini za ratifikacijo arbitražnega sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške

Na današnji seji je Vlada RS sprejela mnenje o predlogu Zakona o potrebni večini za ratifikacijo arbitražnega sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške, ki ga je v zakonodajni postopek vložila skupina poslancev Državnega zbora RS.

V mnenju vlada navaja, da ne podpira predloga navedenega zakona. Kot razlog za takšno stališče navaja, da glede na namen, ki ga je imel ustavodajalec pri sprejemanju 86. člena Ustave Republike Slovenije in glede na siceršnji ustavni koncept, po katerem se zakoni sprejemajo z navadno večino, s kvalificirano (tudi dvotretjinsko) pa le takrat, ko je v sami ustavi glede na pomen družbenih razmerij ocenjeno, da je takšna večina potrebna. Na podlagi navedenega vlada meni, da bi bil  sprejem zakona z navadno večino, ki bo določil kvalificirano  - dvotretjinsko večino – za sprejem nekega drugega zakon (v konkretnem primeru za ratifikacijo arbitražnega sporazuma), sporen in ga  zato le-ta ne podpira.

 celotno sporočilo za javnost (490 KB)