Sporočilo za javnost

Sporočilo za javnost o sklepih, ki jih je Vlada RS sprejela na 64. seji, 19. januarja 2010

Vlada podala Mnenje do zahteve skupine poslank in poslancev za sklic izredne seje državnega zbora

Vlada RS je na današnji seji sprejela Mnenje do zahteve skupine poslank in poslancev za sklic izredne seje Državnega zbora RS v zvezi s »Predlogom Banki Slovenije, da v okviru ustavnih in zakonskih določil državnemu zboru poroča o sumih koruptivnega financiranja gospodarskih družb, katerih imetniki deležev so nosilci javnih funkcij v izvršilni in zakonodajni veji oblasti na državni ravni, s strani poslovnih bank v večinski državni lasti in to v času najhujšega kreditnega krča«.

Ob posredovani zahtevi skupine poslank in poslancev (s prvopodpisanim Jožetom Tankom, Poslanska skupina SDS) predsedniku državnega zbora dr. Pavlu Gantarju za sklic izredne seje državnega zbora, je bila za obravnavo prvotno predlagana naslednja točka dnevnega reda  »Predlog sklepa v zvezi s »Predlogom Banki Slovenije, da v okviru ustavnih in zakonskih določil Državnemu zboru poroča o sumih koruptivnega financiranja gospodarskih družb, katerih imetniki deležev so nosilci javnih funkcij v izvršilni in zakonodajni veji oblasti na državni ravni, s strani poslovnih bank v večinski državni lasti in to v času najhujšega kreditnega krča«. Dne 18.1.2010 je bil na seji matičnega delovnega telesa, to je Odbora za finance in monetarno politiko državnega zbora izglasovan nov sklep tega odbora (predlagan s strani skupine poslank in poslancev, prvopodpisani Vili Trofenik, Poslanska skupina Zares) - za obravnavo na izredni seji državnega zbora, s katerim se nadomesti prvotno predlagani sklep skupine poslank in poslancev (prvopodpisani Jože Tanko, Poslanska skupina SDS).

Na Odboru za finance in monetarno politiko državnega zbora izglasovani sklep, ki se glasi: »Državni zbor predlaga Banki Slovenije, da v okviru svojih ustavnih in zakonskih pooblastil za zagotavljanje stabilnosti bančnega sistema zbere in analizira podatke o kreditnih obveznostih gospodarskih družb, ki bi lahko potencialno predstavljali tveganja za varnost in likvidnost poslovnih bank in s tem seznani Državni zbor. Zaradi zaupanja v bančni sistem Državni zbor od Banke Slovenije pričakuje, da bo za zagotavljanje varnega poslovanja poslovnih bank v primeru kreditov, ko gospodarske družbe kot kreditojemalci kreditov niso sposobne vrniti ali ti niso ustrezno zavarovani ali je banka opustila skrbno ravnanje, sprožila nadzorstvene preglede in sprejela ustrezne ukrepe za zagotavljanje varnosti in likvidnosti (npr. možnost zahtev za dodatno zavarovanje itd.) in za zagotavljanje skrbnega ravnanja (npr. v primerih sumov, da je bilo storjeno kaznivo dejanje korupcije, za katerega se storilec preganja po uradni dolžnosti, to naznanila pristojnim organom itd).« 

Vlada ne nasprotuje vsebini predloga sklepa za obravnavo na izredni seji državnega zbora (prvopodpisani Vili Trofenik, Poslanska skupina Zares), ki ga je 18.1.2010 izglasoval Odbor za finance in monetarno politiko. Obenem meni, da je pri poročanju podatkov bank s strani Banke Slovenije državnemu zboru - pridobljenih ob opravljanju nadzora nad poslovanjem bank - potrebno spoštovati omejitve, ki jih za te primere predvidevata Zakon o Banki Slovenije ter Zakon o bančništvu.

Ovrednotenje tretjega paketa protikriznih ukrepov za izboljšanje gospodarske in socialne situacije v Sloveniji: »Boj proti krizi je boj za nova delovna mesta«

Vlada RS je na današnji seji sprejela gradivo, v katerem je ovrednotila Tretji paket protikriznih ukrepov za izboljšanje gospodarske in socialne situacije v Sloveniji: »Boj proti krizi je boj za nova delovna mesta«, ki ga je Državnemu zboru RS predložila skupina poslanec s prvopodpisanim Jožetom Tankom. Vlada posreduje gradivo državnemu zboru.

Večina predlaganih ukrepov nakazuje le smer delovanja ekonomskih politik, zato so možne različne interpretacije njihove implementacije, ki imajo lahko tudi zelo različne javnofinančne posledice. Včasih ni jasno, kdaj gre za kratkoročne protikrizne ukrepe in kdaj za strukturne reforme. Postavlja se namreč vprašanje, kateri izmed ukrepov je usmerjen v blaženje posledic krize, ali lažji izhod iz nje, kateri je bolj strukturne narave in kateri je sicer ustrezen, a v kriznem obdobju ni prednosten oziroma je smiselnost njihovega izvajanja vprašljiva. Uvedba nekaterih ukrepov namreč ne bi prispevala k boju proti krizi, kar naj bi bil njihov namen, temveč bi kratkoročno še zaostrila javnofinančno situacijo. To velja zlasti na eni strani za ukrepe na davčnem področju, ki bi znižali davčne prilive, in na drugi strani za številne druge ukrepe, ki bi zvišali izdatke. Predlagani ukrepi zmanjšujejo javnofinančne prihodke in večinoma zvišujejo odhodke in so tako v nasprotju s predlaganim ciljem glede omejitve javne porabe in zadolževanja države.

Predlog je s tega vidika pomanjkljiv, saj v njem niso ocenjene javnofinančne posledice posameznih ukrepov. Veliko predlaganih ukrepov v okviru poglavja Davčni sistem je načelno sprejemljivih oz. ustreznih, saj bi prinesli davčno razbremenitev podjetjem. Vendar bi hkrati pomenili tudi znaten izpad virov. Iz gradiva ni razvidno, kako bi ta izpad pokrili (konkretnih predlogov je malo – npr. zmanjšanje sredstev za plače v javnem sektorju za 2% letno). Z vidika vzdržnih javnih financ bi morali predlagatelji gradiv zato jasno (v EUR) povedati, kaj celoten paket pomeni finančno. V kar nekaj primerih bi bilo zato treba opraviti dodatne analize, ki bi omogočile racionalno odločitev glede sprejema. V danih razmerah zaostrene javnofinančne situacije vseh ukrepov, ki povečujejo javne izdatke, namreč ni mogoče izpeljati, zato bi se morali odločiti za prioritetno izvajanje ukrepov glede na njihovo učinkovitost in postavljene cilje.

Po sprejetih dokumentih (državni proračun, predlogi finančnih načrtov ZPIZ, ZZZS) bi znašal javnofinančni primanjkljaj v letu 2010 okoli 5,4% BDP in v letu 2011 4,5% BDP. Če bi upoštevali vse predlagane ukrepe za zmanjšanje davčnih obremenitev kot jih predlaga SDS, potem bi bili javnofinančni prihodki na letni ravni manjši za najmanj  1.590 mio EUR. Skupni učinek zmanjšanja javnofinančnih odhodkov in zmanjšanja javnofinančnih prihodkov pa bi pomenil, da bi javnofinančni primanjkljaj po predlogu SDS znašal v letu 2010 najmanj 7,5% BDP kar je za 2,1 o.t. BDP več kot po sprejetih dokumentih, v letu 2011 pa 7,3% BDP ali za 2,8 o.t. več kot po sprejetih dokumentih.

Ob tem velja opozoriti, da bi bil takšen primanjkljaj dosežen le, če bi bili odhodki dejansko znižani na raven, ki jo SDS  predlaga zgolj številčno ne pa tudi v obliki konkretnih ukrepov. Med ukrepi je za znižanje odhodkov predlagan en sam ukrep, večina drugih ukrepov pa pomeni obratno torej povečevanje odhodkov. Zato ocenjujemo, da izračunani primanjkljaj ni realen. V primeru, da odhodki ne bi bili znižani bi bil tako javnofinančni primanjkljaj v letu 2010 celo 9,8% BDP in 8,9% BDP v letu 2011.

Vlada obravnavala Poročilo o izvajanju jamstvene sheme Republike Slovenije

Vlada RS je na današnji seji obravnaval Poročilo o izvajanju jamstvene sheme Republike Slovenije po Zakonu o jamstveni shemi Republike Slovenije in o izvajanju jamstvene sheme po Zakonu o jamstveni shemi Republike Slovenije za fizične osebe.

Jamstvena shema za podjetja je navkljub kasnejši uveljavitvi od načrtovane in navkljub določenim težavam pri izkoriščanju kvot v prvih dveh avkcija, uspešen instrument obvladovanja svetovne finančne krize, ki je prizadela tudi slovensko gospodarstvo. Na podlagi jamstvene sheme je bilo odobrenih 535 mio EUR kreditov čeprav je bil shema operativna manj kot pol leta. Zato pričakujemo, da bo v letu 2010 z novimi avkcijami večji del zakonsko določene kvote porabljen in s tem ta protikrizni ukrep tudi popravljen.

Struktura kreditov, uvrščenih v jamstveno shemo, kaže na to, da je bil večji del kreditov porabljen za obratna sredstva, za reprogramiranje pa 20% od do sedaj izdanih jamstev oziroma 8% od celotne jamstvene kvote, ki znaša 1,2 mlrd EUR. To pomeni, da je večina podjetij potrebovala svež denar in ne le podaljševanje obstoječih obveznosti.

Iz podatkov o izkoriščenosti jamstvene kvote po ZJShemFO je razvidno, da je pretežni del kreditov najet za namene nakupa ali adaptacije stanovanj. Ne glede na to pa je število kreditov, ki so jih najeli upravičenci iz točke č) 6. člena ZJShemFO (brezposelni) večje od ostalih kategorij, hkrati pa so zneski teh kreditov zaradi nižje zakonsko določene kvote, manjši. Glede na število vseh kreditov, izdanih na podlagi ZJShem (122) ocenjujemo, da interes kreditojemalcev za pridobitev državnega jamstva ni velik. Eden od razlogov je v tem, da banke že stimulirajo stanovanjske kredite s svojimi lastnimi programi, drug razlog pa je, da so krediti z jamstvom države enako dragi ali (zaradi provizije) celo dražji od obstoječih bančnih kreditov. Glede kreditiranja brezposelnih je potrebno pojasniti, da je manjše število kreditov tudi posledica negotovosti posameznikov glede njihovega prihodnjega materialnega stanja in s tem vprašljive sposobnosti vračati te kredite kar ima za posledico tudi manjši interes za najetje le-teh.

Odgovor na strokovna mnenja pravnih strokovnjakov, ki jih je Ustavno sodišče RS pridobilo v postopku za izrek mnenja o skladnosti Arbitražnega sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške z Ustavo RS

Vlada RS je na današnji seji sprejela odgovor na strokovna mnenja pravnih strokovnjakov, ki jih je Ustavno sodišče Republike Slovenije pridobilo v postopku za izrek mnenja o skladnosti Arbitražnega sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške z Ustavo Republike Slovenije. V odgovoru se vlada opredeljuje do nekaterih stališč pravnih strokovnjakov in z argumenti zavrača trditve, da bi bil sklenjeni Arbitražni sporazum v nasprotju z Ustavo Republike Slovenije in s Temeljno ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije.

 celotno sporočilo za javnost (146 KB)