Sporočilo za javnost

Sporočilo za javnost o sklepih, ki jih je Vlada RS sprejela na 68. seji, 11. februarja 2010

Vlada RS sprejela predlog Zakona o dopolnitvi Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno

Vlada RS je določila besedilo predloga Zakona o dopolnitvi Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno in ga posredovala Državnemu zboru RS v sprejem.

Osnovni cilj predlagane spremembe zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno je uskladitev z EU zakonodajo, in sicer z Direktivo o storitvah na notranjem trgu. Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (ZPDZC), v trenutni obliki določa, da se za delo na črno šteje opravljanje dejavnosti, če tuje podjetje ne opravlja dejavnosti v Republiki Sloveniji preko podružnic ali opravlja dejavnost brez ustreznega dovoljenja.

Navedena zahteva je v nasprotju z Direktivo 2006/123/ES Evropskega parlamenta in Sveta o storitvah na notranjem trgu, ki je stopila v veljavo 28. 12. 2009.  Direktiva bo v slovenski pravni red prenesena z Zakonom o storitvah na notranjem trgu (predlog zakona je trenutno v obravnavi v Državnem zboru), vendar pa je potrebno za popolni prenos direktive, njena načela prenesti tudi v področne predpise. Med le-te sodi tudi Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno.

V letu 2010 bodo pripravljene obširnejše spremembe Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno. Vendar je zaradi uskladitve s pravom EU potrebno ta zakon čim prej ustrezno dopolniti, saj imajo sicer podjetja, s sedežem v EU, EGP in Švicarski konfederaciji, možnost vložiti tožbo proti RS zaradi diskriminatornega obravnavanja.

S predlagano spremembo zakona se odpravlja zahteva po ustanavljanju podružnic za vsa podjetja s sedežem v državi članici Evropske unije, Evropskega gospodarskega prostora ali Švicarske konfederacije, ki opravlja storitvene dejavnosti v skladu z zakonom, ki ureja storitve na notranjem trgu.

Vlada RS je na današnji seji podala soglasje k Finančnemu načrtu Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije za leti 2010 in 2011

Vlada RS je na današnji seji podala soglasje k Finančnemu načrtu Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije za leti 2010 in 2011, ki ga je Svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije obravnaval in sprejel 17. 12. 2009.

Vlada RS je naložila Kapitalski družbi pokojninskega in invalidskega zavarovanja, d.d., Ljubljana, da za leto 2010 vplača Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije sredstva v višini 100.000.000 evrov za izravnavo prihodkov in odhodkov v letu 2010, prav tako pa tudi, da za leto 2011 vplača Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije sredstva v višini 100.000.000 evrov za izravnavo prihodkov in odhodkov v letu 2011.

Finančni načrt Zavoda za leti 2010 in 2011 je načrtovan na podlagi zadnjih spremenjenih makroekonomskih izhodišč javnofinančnih gibanj za leto 2009, glede na UMAR-jevo novo napoved gospodarskih gibanj za obdobje 2010-2013, ki je bila pripravljena v mesecu oktobru 2009. Na podlagi nove napovedi je Vlada RS 3. 11. 2009 sprejela dopolnjena predloga proračuna za prihodnji dve leti in tudi predlog Zakona o interventnih ukrepih zaradi gospodarske krize. Državni zbor RS pa je Proračun RS za leti 2010 in 2011, z njim pa tudi druge proračunske dokumente, sprejel 25. 11. 2009.

Za leto 2010 je načrtovano, da bodo skupni prihodki znašali 4.822.035.887 evrov in bodo za 3,3 % višji od leta 2009. Sredstva iz drugih javnih skladov bodo znašala 100.000.000 evrov. Obsegajo namenske prilive, ki jih bo Zavod na podlagi sprejetega sklepa Vlade RS prejel od KAD.

Skupni prihodki v letu 2011 bodo znašali 4.983.740.007 evrov in bodo za 3,4 % višji od načrtovanih za leto 2010. Med transfernimi prilivi sredstev iz drugih javnih skladov so v višini 100.000.000 evrov enako kot v letu 2010 načrtovani tudi namenski prilivi, ki jih bo Zavod prejel od KAD.

Finančni načrta Zavoda za leto 2010 in Finančni načrt Zavoda za leto 2011 sta izdelana skladno z Zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, tako da je v obeh načrtovanih letih dosežena izravnava med rednimi prihodki in odhodki tekočega leta.

Vlada sprejela Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o članstvu Republike Slovenije v Mednarodnem denarnem skladu

Vlada Republike Slovenije je na današnji redni seji sprejela Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o članstvu Republike Slovenije v Mednarodnem denarnem skladu. Osnovni cilj predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona je natančna razmejitev obveznosti, ki jih imata do Sklada Banka Slovenije in Republika Slovenija.

Za ustrezno ureditev obveznosti, ki izhajajo iz članstva Republike Slovenije v Skladu, kot tudi odpravo neskladij določb veljavnega zakona s Statutom Evropskega sistema centralnih bank, Evropske centralne banke in Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti, se s predlogom zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o članstvu Republike Slovenije v Mednarodnem denarnem skladu predlaga uveljavitev naslednjih poglavitnih rešitev:

1. po novem zakon ureja tudi pristojnosti Banke Slovenije pri izvajanju nalog, povezanih s članstvom Republike Slovenije v Skladu
   
2. spreminja se razdelitev obveznosti, ki jih imata do Sklada Banka Slovenije in Republika Slovenija v skladu s 7. členom veljavnega zakona. Po novem sredstva za vplačilo obveznosti do Sklada iz naslova dodeljenih posebnih pravic črpanja iz 1. in 2. razdelitve (alokacije) zagotovi Republika Slovenija (tako kot do sedaj), sredstva za vplačilo ostalih obveznosti do Sklada pa zagotovi Banka Slovenije. Skladno s tako opredeljeno zakonsko delegacijo vseh finančnih obveznosti na Banko Slovenije (z izjemo vplačil iz naslova dodeljenih posebnih pravic črpanja iz 1. in 2. razdelitve), se v novem drugem in tretjem odstavku opredeli obveznost Republike Slovenije, da povrne neizterjana sredstva, ki jih je Banka Slovenije zagotovila v okviru bilateralnega dogovora, kot tudi stroške obrestnih razlik, stroške tečajnih razlik ali morebitnega varovanja tečajnega tveganja in transakcijske stroške, ki bi nastali pri izvajanju obveznosti iz prvega odstavka 7. člena. S takšno rešitvijo se Banki Slovenije zagotavlja, da se tako tveganja morebitnega nevračila sredstev (v primeru da bo šlo za transakcije prenosa sredstev) kot tudi morebitni negativni učinki (sicer vrnjenih sredstev), izničijo. Poleg tega se 7. členu doda še novi četrti člen, ki določa, da ne glede na besedilo tretjega odstavka, Republika Slovenija povrne Banki Slovenije 50 % stroškov, ki nastanejo iz naslova vplačila kvote in sodelovanja v Načrtu finančnih transakcij ter sodelovanja v mehanizmu trgovanja s posebnimi pravicami črpanja.
   
   Banka Slovenije v skladu z Zakonom o članstvu Republike Slovenije v Mednarodnem denarnem skladu sodeluje v Načrtu finančnih transakcij (FTP – Financial Transaction Plan), ki je namenjen plasiranju sredstev državam, ki se znajdejo v finančnih težavah. Slovenija v Načrtu finančnih transakcij formalno sodeluje že od leta 1998, vendar je bil doslej obseg sodelovanja v FTP relativno majhen (na dan 31. 12. 2009 je rezervna tranša znašala 42,09 mio SDR, kar predstavlja 18,17 % kvote RS).
   
   Zaradi finančne krize se pričakuje, da bo obseg dejavnosti Sklada večji, zato bo posledično večji tudi obseg vpoklicanih sredstev v FTP. Ob tem pa sporazumi o sodelovanju v bilateralnih aranžmajih predvidevajo, da obveznost držav članic po sporazumih nastane šele, ko bo v celoti izčrpana kvota. Limit sodelovanja v FTP, do katerega lahko Sklad pozove državo članico, je določen z njeno kvoto, ki za Slovenijo trenutno znaša 231,7 mio SDR. Vzporedno z razpravo o zagotavljanju dodatnih sredstev preko bilateralnih sporazumov pa v okviru Sklada poteka tudi razprava o prenovi posebnega posojilnega mehanizma, t.i. New Arrangement to Borrow – NAB, ki prav tako predstavlja dodaten vir razpoložljivih sredstev Sklada. Pri tem je zaveza držav članic, da bi ob izteku veljavnosti bilateralnih sporazumov sredstva, ki jih bodo države članice dale na razpolago, še naprej zagotavljale preko NAB.
   

3. veljavni zakon v 8. členu določa, da Republiko Slovenije v Skladu predstavljata guverner Banke Slovenije kot guverner Sklada in namestnik guvernerja Banke Slovenije kot namestnik guvernerja Sklada, s predlogom zakona o spremembah in dopolnitvah le-tega pa se predlaga ureditev, po kateri imenovanje namestnika guvernerja v Skladu ne bo več vezano na funkcijo namestnika guvernerja Banke Slovenije, temveč bo za namestnika guvernerja v Skladu imenovana oseba, ki jo bo za ta namen pooblastil guverner Banke Slovenije;
   

4. ker je obstoječa dikcija 9. člena veljavnega zakona v nasprotju s 7. členom Statuta Evropskega sistema centralnih bank, Evropske centralne banke in Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti, se besedilo tega člena spremeni tako, da ministrstvo pristojno za finance in Banka Slovenije skleneta sporazum o načinu vodenja poslov in plačilu obveznosti, ki izhajajo iz članstva Republike Slovenije v Skladu. Na ta način vsebine, ki so predmet urejanja, ne bodo več določene z enostranskim aktom Vlade, ampak na podlagi dogovora v obliki Sporazuma. Ker mora zakon vsebovati določbo, s katero se razveljavi obstoječi predpis, se temu členu doda nov drugi odstavek, ki določa, da Sklep o načinu vodenja poslov in poravnavanja obveznosti, ki izhajajo iz članstva Republike Slovenije v Mednarodnem dernem skladu (Ur. l. RS št. 38/93 in 6/02) preneha veljati z uveljavitvijo tega zakona, uporablja pa se do sklenitve sporazuma med ministrstvom za finance in Banko Slovenije.  

Določitev ukrepov za pridelavo gensko spremenjene koruze

Vlada RS je na podlagi Zakona o soobstoju gensko spremenjenih rastlin z ostalimi kmetijskimi rastlinami (Uradni list RS, št. 41/2009) izdala Uredbo o podrobnih ukrepih za pridelavo gensko spremenjene koruze.    

V uredbi so določeni ukrepi za pridelavo gensko spremenjene koruze (GS koruza). V tem trenutku so za komercialno pridelavo v EU dovoljene le sorte GS koruze MON810, ki so vpisane v Skupni katalog poljščin EU.

V uredbi je opredeljena širina varovalnega pasu za pridelavo GS koruze, podrobneje sta opredeljena tudi zadrževalni in pribežališčni pas. Širina varovalnega pasu je 600 m, ne glede na način pridelave na sosednjih njivah, ki pa se v primeru vzpostavitve zadrževalnega pasu lahko ustrezno zmanjša. Štiri vrste gensko nespremenjene koruze okrog posevka GS koruze nadomesti 6 metrov varovalnega pasu, vendar pa ne več kot 300 metrov. Pribežališčni pas mora pridelovalec vzpostaviti samo pri pridelovanju GS koruze, ki je odporna na določen insekt ali skupino insektov. V tem pasu mora biti posajena gensko nespremenjena koruza.

Prav tako uredba določa kolobar, kar pomeni, da se na površini, na kateri se je v določeni rastni dobi pridelovala GS-koruza, v naslednji rastni dobi koruza ne sme ponovno pridelovati. Na površinah, na katerih se je v preteklem letu pridelovala GS koruza, v naslednji rastni dobi ne sme biti samosevnih rastlin, ki so zrasle iz zrnja, raztresenega ob spravilu pridelka GS koruze.

Vsi navedeni ukrepi naj bi preprečevali prisotnost GS koruze v kmetijskih rastlinah in pridelkih, pridelanih na konvencionalni, ekološki ali drug način brez uporabe gensko spremenjenih organizmov, zaradi pridelave gensko spremenjenih rastlin (GSR).

Predlog uredbe je bil v skladu z evropsko direktivo o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih standardov in tehničnih predpisov poslan v notifikacijo v Bruselj. Uredba začne veljati 15 dan po objavi v uradnem listu.

Na podlagi zakona o soobstoju bosta do predvidoma 1. junija 2010 pripravljena tudi dva pravilnika. Pravilnik o registru pridelovalcev GSR bo podrobneje urejal način vložitve prijave za njihovo pridelavo, podrobnejšo vsebino prijave in postopek preverjanja izpolnjevanja pogojev za vpis ter Pravilnik o strokovnem usposabljanju in preverjanju znanja s področja pridelave in ravnanja z GSR, ki bo določal pogoje, podrobnejšo vsebino, program in višino stroškov osnovnega usposabljanja.

Določitev prispevka za pridelavo gensko spremenjenih rastlin in odškodnin za nenamerno prisotnost gensko spremenjenih organizmov

Vlada RS je na podlagi Zakona o soobstoju gensko spremenjenih rastlin z ostalimi kmetijskimi rastlinami (Uradni list RS, št. 41/2009) izdala Uredbo o določitvi prispevka za pridelavo gensko spremenjenih rastlin (GSR) in odškodnin za nenamerno prisotnost gensko spremenjenih organizmov (GSO) v gensko nespremenjenih rastlinah in pridelkih.

Z uredbo se določa metoda za izračun višine prispevka za pridelavo GSR, ki imajo dovoljenje za dajanje na trg za namen pridelave v skladu s predpisi, ki urejajo gensko spremenjene organizme; višina, roki in način plačila prispevka za pridelavo gensko spremenjenih rastlin ter metode in merila za določitev višine odškodnine za nenamerno prisotnost GSO v kmetijskih rastlinah in pridelkih.

Uredba določa odškodnine, ki so nastale zaradi nenamerne prisotnosti GSO v kmetijskih rastlinah in pridelkih. To  pomeni, da je do prisotnosti GSO v pridelku prišlo kljub upoštevanju vseh določb Zakona o soobstoju gensko spremenjenih rastlin z ostalimi kmetijskimi rastlinami in podzakonskih predpisov na njegovi podlagi. Za škodo, ki nastane zaradi namerne prisotnosti GSO v kmetijskih rastlinah ali pridelku, je odgovorna fizična ali pravna oseba, ki je škodo povzročila. V tem primeru se uporabljajo določbe obligacijskega zakonika o krivdni odškodninski odgovornosti.

Prispevek za pridelavo GSR je določen v evrih na hektar, in sicer v višini 15 odstotkov od zneska regionalnega plačila, določenega za hektar njivske površine. Višina prispevka, izračunanega na podlagi te metodologije, bi v tem trenutku tako znašala 49,80 evra na hektar. Pridelovalec GSR mora prispevek plačati pred vpisom v register pridelovalcev GSR, kar je pogoj za začetek pridelave. Prispevki se zbirajo na posebni namenski proračunski postavki državnega proračuna.

Višina odškodnine je določena kot razlika med povprečno tržno vrednostjo pridelka kmetijskih rastlin, v katerem je bila ugotovljena nenamerna prisotnost GSO in tržno vrednostjo pridelka, ki GSO ne vsebuje. V primeru določitve povprečne tržne vrednosti pridelka iz ekološke pridelave se upošteva dvakratna statistično ugotovljena povprečna mesečna odkupna cena. Odškodnine se oškodovancu izplačajo iz prispevkov za pridelavo GSR, ki se zbirajo na namenski proračunski postavki.

Površine, na kateri se prideluje ekološko koruzo, so majhne. V letu 2008 je bilo tako posejanih 14,16 ha koruze za zrnje in 133,8 ha koruze, ki se je v pretežni meri uporabila za silažo.

Uredba začne veljati 15 dan po objavi v uradnem listu. Ker pa je izplačilo odškodnin državna pomoč, je v uredbi navedena prehodna določba, ki določa, da se določeni členi začnejo uporabljati po tem, ko Evropska komisija sprejme odločitev, ali je državna pomoč upravičena. Uredba je bila Komisiji že posredovana.

Na podlagi zakona o soobstoju bosta do predvidoma 1. junija 2010 pripravljena tudi dva pravilnika. Pravilnik o registru pridelovalcev GSR bo podrobneje urejal način vložitve prijave za njihovo pridelavo, podrobnejšo vsebino prijave in postopek preverjanja izpolnjevanja pogojev za vpis ter Pravilnik o strokovnem usposabljanju in preverjanju znanja s področja pridelave in ravnanja z GSR, ki bo določal pogoje, podrobnejšo vsebino, program in višino stroškov osnovnega usposabljanja.

Vlada sprejela Program varstva potrošnikov za leto 2010

Vlada RS je danes na redni seji sprejela Program varstva potrošnikov za leto 2010.

Zakon o varstvu potrošnikov v 61. členu določa, da Urad RS za varstvo potrošnikov na podlagi nacionalnega programa varstva potrošnikov pripravi letni program varstva potrošnikov, ki ga sprejme Vlada Republike Slovenije. Temeljni strateški dokument na področju varstva potrošnikov v Republiki Sloveniji je Resolucija o nacionalnem programu varstva potrošnikov 2006-2010. Z resolucijo je predvideno, da se njeno uresničevanje določa z dvoletnimi programi dela, ki jih sprejme Vlada Republike Slovenije. Pri tem morajo biti dvoletni programi vezani na vsebinsko strukturo ciljev resolucije. Glede na to, da se resolucija izteka z zadnjim letom njenega izvajanja, to je z letom 2010, je tokrat pripravljen Program varstva potrošnikov le za leto 2010.

Program varstva potrošnikov za leto 2010 upošteva izrazito horizontalno naravo področja varstva potrošnikov, temelji na medsektorskem in interdisciplinarnem pristopu. V njem so ukrepi in naloge za doseganje z resolucijo zastavljenih ciljev na področju varstva potrošnikov, kot so: integracija varstva potrošnikov v vse politike, ki vplivajo na položaj in interese potrošnikov na trgu; spodbujanje trajnostne potrošnje; dvig ravni varstva potrošnikov na stanovanjskem področju, področju prometa in finančnih storitev; krepitev ekonomskih interesov potrošnikov pri infrastrukturnih storitvah, kot so elektronske komunikacije, poštne storitve; oskrba z energijo in plinom; večja varnost proizvodov; krepitev zaupanja v varnost hrane in osveščanje potrošnikov o zdravem prehranjevanju; učinkovit nadzor nad varnostjo neživilskih in živilskih proizvodov; večja učinkovitost javnih služb, krepitev civilne družbe in reševanje sporov oz. pritožb.

Za izvajanje teh ukrepov in nalog so odgovorna različna ministrstva, inšpekcijske službe, nacionalna regulatorja in drugi organi, katerih delo je povezano z zagotavljanjem varnosti in zdravja potrošnikov ali varstvom njihovih pravic in ekonomskih interesov.

•  celotno sporočilo za javnost (232 KB)