Arbitražni sporazum

DESETKRAT SPORAZUM

  

  •  ZAŠČITO MEJE

    Arbitraža je najstarejše pravno sredstvo mirnega reševanja sporov med državami. Omogoča večjo prilagodljivost glede postopka in pravil, na podlagi katerih arbitri odločajo. Med petimi arbitri bo tudi slovenski predstavnik. Zato odločitev za arbitražo zagotavlja večjo zaščito meje, kot bi jo Meddržavno sodišče v Haagu, kar je predlagala prejšnja vlada.

  •  MIR IN SOŽITJE OB MEJI

    Arbitražni sporazum zagotavlja način za pošteno in pravično rešitev mejnega spora, ki je 19 let obremenjeval odnose med ljudmi na obeh straneh meje. Ker se državi v teh letih nista uspeli sami dogovoriti o poteku meje, bo o tem na podlagi njunih argumentov odločilo arbitražno sodišče.

  •  STANJE NA DAN OSAMOSVOJITVE

    Arbitražni sporazum omogoča vzpostavitev stanja na dan osamosvojitve Slovenije 25. 6. 1991. Z njim Slovenija zahteva mednarodno priznanje tega, kar nam je pripadalo na dan osamosvojitve. Namen Arbitražnega sporazuma je tudi to, da bo onemogočil enostranske poskuse prisvajanja slovenskega ozemlja.

  •  POŠTENO, PRAVIČNO IN TRAJNO REŠITEV

    Nadaljevanje statusa quo bi Slovenijo dokončno oddaljilo od neposrednega izhoda na odprto morje. Trenutno stanje na terenu za Slovenijo ni ugodno, zato bi bilo nadaljnje odlašanje rešitve za Slovenijo škodljivo, posledice pa nepredvidljive.

  •  NEPOSREDNI IZHOD NA ODPRTO MORJE

    Arbitražni sporazum nedvoumno nalaga arbitražnemu sodišču, da določi stik Slovenije z odprtim morjem. Stik z odprtim morjem pomeni stik slovenskega ozemlja z odprtim morjem. S takim neposrednim izhodom na odprto morje arbitražni sporazum omogoča več kot sporazum Drnovšek-Račan.

  •  UPOŠTEVANJE ZGODOVINSKIH OKOLIŠČIN

    Za razliko od Meddržavnega sodišča v Haagu, ki odloča le po mednarodnem pravu, arbitražni sporazum omogoča bolj fleksibilno uporabo mednarodnega prava. Sporazum nalaga arbitrom, da pri odločanju upoštevajo življenjske interese Slovenije, dobro-sosedske odnose, pravičnost ter vse relevantne okoliščine z namenom doseči pošteno in pravično odločitev. To pomeni, da bodo upoštevane vse zgodovinske okoliščine.

  •  NAČELO PRAVIČNOSTI

    Arbitražni sporazum Sloveniji omogoča ugodnejšo rešitev, kot bi ji jo prisodilo Meddržavno sodišče v Haagu, ki od ustanovitve leta 1945 nikoli ni razsojalo po načelu zunanje pravičnosti (ex aequo et bono), saj Arbitražni sporazum vsebinsko zajema namen načela ex aequo et bono. Tudi sicer nam zgolj upoštevanje načela zunanje pravičnosti ne bi samo po sebi zagotovilo stika teritorialnih voda z odprtim morjem.

  •  SODELOVANJE MED DRŽAVAMA

    Arbitražni sporazum slovenskemu gospodarstvu odpira nove priložnosti. Sporazum omogoča reševanje nesoglasij med državama in boljše odnose med državljani obeh držav, predvsem pa krepi ugled in vpliv Slovenije v celotni regiji in Evropski uniji.

  •  SLOVENIJO

    S sprejetjem Arbitražnega sporazuma je Slovenija zaščitila svoje nacionalne interese. Sporazum omogoča prihodnji razvoj Slovenije kot pomorske države in Luke Koper kot najpomembnejšega pristanišča v severnem Jadranu.

  •  SPORAZUM

    Naj bo torej Slovenija za mir s sosedi in razumno rešitev mejnega vprašanja.

VSI  >>     

O sporazumu

Arbitražni sporazum med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške je bil podpisan v Stockholmu 4. novembra 2009. Z njegovo uveljavitvijo bosta Slovenija in Hrvaška za rešitev mejnega spora ustanovili arbitražno sodišče, ki bo določilo potek meje, stik Slovenije z odprtim morjem in režim za uporabo ustreznih morskih območij.

 

Več o sporazumu >>  

O referendumu

Sporazum so dokončno potrdili volivci na naknadnem zakonodajnem referendumu, ki je bil v nedeljo, 6. junija 2010. Referendumsko vprašanje se je glasilo:
"Ali ste za to, da se uveljavi zakon o ratifikaciji arbitražnega sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške, ki ga je sprejel Državni zbor na seji dne 19. aprila 2010?"

Več o referendumu >> 


Pogosta vprašanja

Ali bo Slovenija z izmenjavo ratifikacijskih listin priznala tudi to, kar je Hrvaška napisala v enostranski izjavi? Nikakor ne. Ko bo referendumsko odločanje opravljeno in bodo zaključeni vsi notranji postopki ratifikacije Arbitražnega sporazuma v Sloveniji, bo Slovenija z diplomatsko noto o tem obvestila drugo pogodbenico, to je Hrvaško. več>>

Zakaj so alternative slabše?

Državi se za arbitražo odločita, ko se sporazumeta, da spora ne bo mogoče rešiti brez pomoči tretje strani, hkrati pa odločitve nista pripravljeni preložiti na sodišče. Druge, a manj primerne, alternative pa so:

   - vrnitev k dvostranskim pogajanjem,

   - nova pogajanja o predložitvi spora tretjemu,

   - ohranitev stausa quo in

   - ostale alternative.

Zgodovina reševanja vprašanja meje

V začetku leta 2009 se je začel Rehnov proces, ki je v končni fazi pripeljal do podpisa Arbitražnega sporazuma med Vlado RS in Vlado RH v Stockholmu 4. novembra 2009. Slovenija je Arbitražni sporazum ratificirala 19. aprila 2010, dokončno pa so ga potrdili volivci na referendumu 6. junija. 

Kronologija poti do Arbitražnega sporazuma >>

 


Na vrh