English
  • RSS
  • Povej naprej

Arbitražni sporazum

Dogodki po referendumu

6. junij 2010 - Zakon o ratifikaciji arbitražnega sporazuma na referendumu podpre 51,5 odstotka volivcev, ki so se udeležili referenduma , proti pa jih je bilo 48,5 odstotka. Volilna udeležba je 42,7-odstotna. 

 

september 2010 - Slovenska vlada oblikuje projektno svetovalno skupino za pomoč pri pripravi memoranduma.

 

11. november 2010 - Hrvaška vlada za zastopnico oz. agentko Hrvaške pred arbitražnim sodiščem imenuje predstojnico katedre za mednarodno pravo pravne fakultete v Zagrebu Majo Seršič. Kasneje za agentko imenuje še Andrejo Zgombić Metelko z zunanjega ministrstva.

 

25. november 2010 - Slovenija in Hrvaška izmenjata noti o ratifikaciji arbitražnega sporazuma .

 

25. november 2010 - Slovenska vlada izbere odvetnike, ki bodo zastopali Slovenijo pred arbitražnim sodiščem.

 

29. november 2010 - Arbitražni sporazum stopi v veljavo, tudi mednarodnopravno. 

 

21. april 2011 - Slovenska vlada za agentki Slovenije pred arbitražnim sodiščem  imenuje predstojnico katedre za mednarodno pravo na ljubljanski pravni fakulteti Mirjam Škrk in pravnico na zunanjem ministrstvu Simono Drenik. 

 

23. september 2011 – Državni zbor s 54 glasovi za in 22 proti izvoli podpredsednika londonskega sodišča za mednarodno arbitražo in člana stalnega arbitražnega sodišča v Haagu Jerneja Sekolca za slovenskega člana arbitražnega sodišča. Slovenska vlada je njegovo kandidaturo podprla 25.8, sodni svet pa 29.8.

 

27. oktober 2011 - Hrvaška vlada za člana arbitražnega sodišča imenuje strokovnjaka za pomorsko pravo Budislava Vukasa, londonsko odvetniško pisarno Matrix pa vključi v strokovno ekipo za pripravo na arbitražo.

 

9. december 2011 - S podpisom hrvaške pristopne pogodbe z EU so začeli veljati postopkovni roki v arbitražnem sporazumu.

 

17. januar 2012 – Slovenska vlada potrdi seznam arbitrov  s seznama Evropske komisije. Slovenija in Hrvaška se tako dogovorita, da bo predsednik arbitražnega sodišča Francoz Gilbert Guillaume, preostala člana pa Nemec Bruno Simma in Britanec Vaughan Lowe.

 

30. januar 2012 - Slovenija Evropsko komisijo in Hrvaško uradno obvesti, da je slovenski arbiter na arbitražnem sodišču, ki bo določilo mejo med Slovenijo in Hrvaško, Jernej Sekolec.

 

1. februar 2012 - Hrvaška Slovenijo in Evropsko komisijo uradno obvesti , da bo hrvaški član arbitražnega sodišča dr. Budislav Vukas.

 

 

 

  

  •  ZAŠČITO MEJE

    Arbitraža je najstarejše pravno sredstvo mirnega reševanja sporov med državami. Omogoča večjo prilagodljivost glede postopka in pravil, na podlagi katerih arbitri odločajo. Med petimi arbitri bo tudi slovenski predstavnik. Zato odločitev za arbitražo zagotavlja večjo zaščito meje, kot bi jo Meddržavno sodišče v Haagu, kar je predlagala prejšnja vlada.

  •  MIR IN SOŽITJE OB MEJI

    Arbitražni sporazum zagotavlja način za pošteno in pravično rešitev mejnega spora, ki je 19 let obremenjeval odnose med ljudmi na obeh straneh meje. Ker se državi v teh letih nista uspeli sami dogovoriti o poteku meje, bo o tem na podlagi njunih argumentov odločilo arbitražno sodišče.

  •  STANJE NA DAN OSAMOSVOJITVE

    Arbitražni sporazum omogoča vzpostavitev stanja na dan osamosvojitve Slovenije 25. 6. 1991. Z njim Slovenija zahteva mednarodno priznanje tega, kar nam je pripadalo na dan osamosvojitve. Namen Arbitražnega sporazuma je tudi to, da bo onemogočil enostranske poskuse prisvajanja slovenskega ozemlja.

  •  POŠTENO, PRAVIČNO IN TRAJNO REŠITEV

    Nadaljevanje statusa quo bi Slovenijo dokončno oddaljilo od neposrednega izhoda na odprto morje. Trenutno stanje na terenu za Slovenijo ni ugodno, zato bi bilo nadaljnje odlašanje rešitve za Slovenijo škodljivo, posledice pa nepredvidljive.

  •  NEPOSREDNI IZHOD NA ODPRTO MORJE

    Arbitražni sporazum nedvoumno nalaga arbitražnemu sodišču, da določi stik Slovenije z odprtim morjem. Stik z odprtim morjem pomeni stik slovenskega ozemlja z odprtim morjem. S takim neposrednim izhodom na odprto morje arbitražni sporazum omogoča več kot sporazum Drnovšek-Račan.

  •  UPOŠTEVANJE ZGODOVINSKIH OKOLIŠČIN

    Za razliko od Meddržavnega sodišča v Haagu, ki odloča le po mednarodnem pravu, arbitražni sporazum omogoča bolj fleksibilno uporabo mednarodnega prava. Sporazum nalaga arbitrom, da pri odločanju upoštevajo življenjske interese Slovenije, dobro-sosedske odnose, pravičnost ter vse relevantne okoliščine z namenom doseči pošteno in pravično odločitev. To pomeni, da bodo upoštevane vse zgodovinske okoliščine.

  •  NAČELO PRAVIČNOSTI

    Arbitražni sporazum Sloveniji omogoča ugodnejšo rešitev, kot bi ji jo prisodilo Meddržavno sodišče v Haagu, ki od ustanovitve leta 1945 nikoli ni razsojalo po načelu zunanje pravičnosti (ex aequo et bono), saj Arbitražni sporazum vsebinsko zajema namen načela ex aequo et bono. Tudi sicer nam zgolj upoštevanje načela zunanje pravičnosti ne bi samo po sebi zagotovilo stika teritorialnih voda z odprtim morjem.

  •  SODELOVANJE MED DRŽAVAMA

    Arbitražni sporazum slovenskemu gospodarstvu odpira nove priložnosti. Sporazum omogoča reševanje nesoglasij med državama in boljše odnose med državljani obeh držav, predvsem pa krepi ugled in vpliv Slovenije v celotni regiji in Evropski uniji.

  •  SLOVENIJO

    S sprejetjem Arbitražnega sporazuma je Slovenija zaščitila svoje nacionalne interese. Sporazum omogoča prihodnji razvoj Slovenije kot pomorske države in Luke Koper kot najpomembnejšega pristanišča v severnem Jadranu.

  •  SPORAZUM

    Naj bo torej Slovenija za mir s sosedi in razumno rešitev mejnega vprašanja.

VSI  >>     

O sporazumu

Arbitražni sporazum med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške je bil podpisan v Stockholmu 4. novembra 2009. Z njegovo uveljavitvijo bosta Slovenija in Hrvaška za rešitev mejnega spora ustanovili arbitražno sodišče, ki bo določilo potek meje, stik Slovenije z odprtim morjem in režim za uporabo ustreznih morskih območij.

 

Več o sporazumu >>  

O referendumu

Sporazum so dokončno potrdili volivci na naknadnem zakonodajnem referendumu, ki je bil v nedeljo, 6. junija 2010. Referendumsko vprašanje se je glasilo:
"Ali ste za to, da se uveljavi zakon o ratifikaciji arbitražnega sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške, ki ga je sprejel Državni zbor na seji dne 19. aprila 2010?"

Več o referendumu >> 

 

 

Pogosta vprašanja

Ali bo Slovenija z izmenjavo ratifikacijskih listin priznala tudi to, kar je Hrvaška napisala v enostranski izjavi? Nikakor ne. Ko bo referendumsko odločanje opravljeno in bodo zaključeni vsi notranji postopki ratifikacije Arbitražnega sporazuma v Sloveniji, bo Slovenija z diplomatsko noto o tem obvestila drugo pogodbenico, to je Hrvaško. več>>

 

 

Zakaj so alternative slabše?

Državi se za arbitražo odločita, ko se sporazumeta, da spora ne bo mogoče rešiti brez pomoči tretje strani, hkrati pa odločitve nista pripravljeni preložiti na sodišče. Druge, a manj primerne, alternative pa so:

   - vrnitev k dvostranskim pogajanjem,

   - nova pogajanja o predložitvi spora tretjemu,

   - ohranitev stausa quo in

   - ostale alternative.

Zgodovina reševanja vprašanja meje

V začetku leta 2009 se je začel Rehnov proces, ki je v končni fazi pripeljal do podpisa Arbitražnega sporazuma med Vlado RS in Vlado RH v Stockholmu 4. novembra 2009. Slovenija je Arbitražni sporazum ratificirala 19. aprila 2010, dokončno pa so ga potrdili volivci na referendumu 6. junija. 

Kronologija poti do Arbitražnega sporazuma >>