English
  • RSS
  • Povej naprej

Boj proti trgovini z ljudmi

Boj proti trgovini z ljudmi

 

 

 

Trgovina z ljudmi je svetovni družbeni problem, katerega razsežnosti presegajo tako nacionalno kot tudi področno umestitev. V evropskem prostoru problem povezujejo predvsem z gospodarskimi in političnimi spremembami v srednjih in vzhodno-evropskih državah ter brezperspektivnostjo ekonomij v državah razvoja in nastajajočimi kriznimi žarišči v različnih predelih sveta. Nastale socialne, družbene in kulturološke razlike prispevajo k različnosti pogledov na to problematiko in pristopov do obravnave tega pojava.

 

Kljub temu je s strani mednarodne skupnosti opredeljenih več pojavnih oblik izkoriščanja suženj in sužnjev 21. stoletja. Krepi se tudi zavedanje nevarnosti, ki jih sodobni družbi prinaša ta pojav kršenja temeljnih človekovih pravic in svoboščin.

 

Da ne gre za nov pojav, je razvidno tudi iz zgodovine mednarodnih dokumentov, ki posegajo v urejanje problematike trgovine z ljudmi. Prizadevanja večine mednarodnih organizacij za boj proti trgovini z ljudmi so usmerjena v poenotenje nacionalnih zakonodaj o preprečevanju, zatiranju in kaznovanju trgovine z ljudmi ter pomoči žrtvam tega pojava.

 

V Sloveniji je bila že decembra 2001 ustanovljena delovna skupina za boj proti trgovini z ljudmi, februarja 2002 pa je bil za to področje imenovan Nacionalni koordinator.

 

18. decembra 2003 je bila s sklepom vlade ustanovljena vladna medresorska delovna skupina (MDS). Imenovani člani so predstavniki resornih ministrstev, nevladnih organizacij in medvladnih mednarodnih organizacij. O svojih aktivnostih, medresorska delovna skupina seznanja Vlado Republike Slovenije v rednih letnih poročilih.

 

V letu 2004 je medresorska delovna skupina pripravila, vlada pa potrdila prvi Akcijski načrt medresorske delovne skupine za boj proti trgovini z ljudmi 2004-2006. Načrt temelji na preventivnem in zaščitnem delovanju vseh organov in organizacij, ki imajo svoje predstavnice in predstavnike v medresorski delovni skupini za boj proti trgovini z ljudmi. Temelji tudi na izobraževanju in mednarodnem sodelovanju strokovnih delavcev, uradnikov ter prostovoljcev, ki delajo na področju boja proti trgovini z ljudmi. 

 

Kontinuiteto dela medresorske delovne skupine zagotavljajo akcijski načrti, sprejeti za naslednja obdobja.

 

 

Trgovina z ljudmi

Pojmovanje trgovine z ljudmi je povezano z različnimi definicijami, opredeljenimi tako v strokovni literaturi, kot tudi v mednarodnih dokumentih. Najpogostejša in v našem splošnem pojmovanju prepoznavna opredelitev trgovine z ljudmi, je trgovina z ženskami in otroki kot posebej občutljivi kategoriji oseb, z namenom spolne zlorabe in spolnega izkoriščanja. Vendar je trgovanje z ljudmi poleg tega namenjeno potrebam novodobnega suženjstva, izkoriščanja delovne sile, beračenja, trgovini z organi in podobno.

Trenutno verjetno najustreznejša opredelitev trgovine z ljudmi je v protokolu, ki dopolnjuje Konvencijo Združenih narodov o boju proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu.

 

 

 

Pojavne oblike izkoriščanja

Pojavne oblike zlorab trgovine z ljudmi po Protokolu za preprečevanje, zatiranje in kaznovanje trgovine z ljudmi, zlasti ženskami in otroki, ki dopolnjuje Konvencijo Združenih narodov proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu:

  • Zloraba z namenom prostitucije druge osebe (komercialna seksualna zloraba) in druge oblike spolne zlorabe;
  • Prisilno delo ali storitve;
  • Suženjstvo, služabništvo in ostale oblike podobne sužnenjstvu;
  • Odstranitev organov za namen nelegalne transplantacije.

 

Obravnavane so predvsem naslednje oblike zlorabe v trgovini z ljudmi:

  • Komercialna spolna zloraba,
  • Posvojitve,
  • Služabništvo,
  • Prosjačenje (zaslužek gre nadzorniku, ne tistim, ki prosjačijo),
  • Nelegalni kazenski prestopki, kot je kraja, pobiranje denarja iz parkirnih naprav itd.
  • Ostale vrste hujših oblik otroškega dela (kot jih navaja Konvencija ILO o najhujših oblikah otroškega dela).

 

 

Medresorska delovna skupina

Zaradi trenda naraščanja problematike je bilo potrebno zagotoviti celovit predvsem pa usklajen pristop k reševanju tega pojava z vključitvijo vseh za to pristojnih organizacij.

To je bila hkrati obveza naše države v odnosu do mednarodnih dogovorov.

18. decembra 2003 je bila s sklepom vlade ustanovljena vladna medresorska delovna skupina (MDS). Imenovani člani so predstavniki resornih ministrstev, nevladnih organizacij in medvladnih mednarodnih organizacij.

 

 

 

Akcijski načrti

Vlada Republike Slovenije  na  62.  redni  seji  dne  7. januarja 1010 sprejela Akcijski načrt Medresorske delovne  skupine  za  boj  proti  trgovini z ljudmi za obdobje 2010 – 2011. V dokumentu so opredeljene in konkretizirane aktivnosti, ki se bodo v Sloveniji izvajale na področju boja proti trgovini z ljudmi.

 

Vlada Republike Slovenije  na  130.  redni  seji  dne  12.07.2007 sprejela Akcijski načrt Medresorske delovne  skupine  za  boj  proti  trgovini z ljudmi za obdobje 2008 – 2009.

 

Vlada Republike Slovenije je na 84. redni seji dne 27.7.2006 potrdila Akcijski načrt Medresorske delovne skupine za boj proti trgovini z ljudmi za leto 2007.

 

Vlada Republike Slovenije je na 50. redni seji dne 24.11.2005 sprejela Spremembe in dopolnitve Akcijskega načrta Medresorske delovne skupine za boj proti trgovini z ljudmi za obdobje od leta 2004 do vključno leta 2006. (Sklep )

  

V letu 2004 je medresorska delovna skupina pripravila, vlada pa potrdila prvi Akcijski načrt 2004-2006. Načrt temelji na preventivnem in zaščitnem delovanju vseh organov in organizacij, ki imajo svoje predstavnice in predstavnike v medresorski delovni skupini za boj proti trgovini z ljudmi. Temelji tudi na izobraževanju in mednarodnem sodelovanju strokovnih delavcev, uradnikov ter prostovoljcev, ki delajo na področju trgovine z ljudmi.

 

 

Nacionalni koordinator

mag. Sandi Čurin, podsekretar

Ministrstvo za notranje zadeve

Štefanova 2, Ljubljana

telefon:  01 428 58 49

gsm: + 386 41 317694

telefaks: 01/428 48 68

e-pošta: sandi.curin[@]gov.si

 

 

 

Govori, prispevki, predstavitve nacionalnega koordinatorja:

 

 

 

 

MDS v medijih

  • Slovenija in Evropa,  TV Slovenija 3, 24. oktobra 2010 - pogovor z nacionalnim koordinatorjem

    VIDEO 

Sodna praksa

Standardi policijske in sodne preiskave na področju trgovine z ljudmi -

vodilni primer Rantsev proti Cipru in Rusiji

 

V spodnji sodbi v primeru Rantsev proti Cipru in Rusiji je Evropsko sodišče za človekove pravice 7. januarja 2010 odločilo, kaj so ustrezni standardi učinkovite policijske oziroma sodne preiskave v primeru smrti domnevne žrtve trgovine z ljudmi. Prav tako je odločilo, kaj so potrebni standardi skrbnosti drugih organov (upravni organi, ministrstva in tožilstva), ko gre za sodelovanje oziroma odkrivanje okoliščin smrti domnevne žrtve trgovine z ljudmi oziroma zaščito žrtve trgovine z ljudmi. Sodišče je ugotovilo, da je Ciper odgovoren za kršitev pravice do življenja iz 2. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah, da sta Ciper in Ruska federacija odgovorna za kršitev prepovedi suženjstva in prisilnega dela iz 4. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah ter da je Ciper odgovoren za kršitev pravice do svobode in varnosti iz 5. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah. Sodba je pomembna zaradi podrobnejše razdelave, kaj je področje kaznivih dejanj trgovine z ljudmi v kontekstu Evropske konvencije o človekovih pravicah, žrtev trgovine z ljudmi v tem kontekstu ter zaradi natančne analize, kaj vse je bilo pri vrsti organov z različnimi pristojnostmi in v različnih državah neučinkovito izvajano. Sodišče je tudi odločilo, da trgovina z ljudmi sama po sebi spada na področje uporabe 4. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah (prepoved suženjstva in prisilnega dela).

 

 

 

Letna poročila

Medresorska delovna skupina seznanja Vlado RS v rednih letnih poročilih

 

 

 

Raziskave, študije

Razprave o trgovanju z ljudmi in prostituciji so v zadnjem desetletju vedno pogostejše. Številne vlade kakor tudi nevladne in mednarodne organizacije so oblikovale in predstavile različne pobude in mehanizme na tem področju. Njihov namen je na eni strani omejitev oziroma reguliranje fenomenov, na drugi pa zaščita in pomoč posameznikom in posameznicam, ki se znajdejo znotraj obeh procesov. Namen te študije je analizirati in ovrednotiti obstoječe politike, prakse in mehanizme na področju preprečevanja trgovanja z ljudmi in seksualnega izkoriščanja zaradi prostitucije ter na podlagi analiz oblikovati in definirati kazalce za spremljanje trgovanja z ljudmi.

 

Več v raziskavi Mirovnega inštituta:

 

Slovenija je v krogu trgovanja z ljudmi predvsem tranzitna država, vendar postaja vse bolj tudi ciljna in v posameznih primerih izvorna država.

 

Misija Mednarodne organizacije za migracije (IOM) v Ljubljani je v sodelovanju z Mirovnim inštitutom izvedla raziskavo, v kateri so zbrani in ovrednoteni številni podatki o trgovini z ljudmi v Sloveniji, odkrite sistemske pomanjkljivosti in ponujene rešitve za njihovo odpravo. V okviru razsikave je bila izvedena tudi javnomnenjska anketa po slovenskih šolah, analiza medijskega poročanja ter podrobna analiza pravne situacije.

 

Več v študiji:

 

Mednarodna organizacija za migracije (IOM) izvaja tudi projekt, katerega namen je izboljšati izvajanje mednarodnih in evropskih standardov pri ugotavljanju in zaščiti žrtev trgovine z ljudmi in tihotapljenja med Irsko, Veliko Britanijo, Nemčijo, Belgijo, Nizozemsko, Finsko, Slovenijo, Madžarsko, Bolgarijo, Romunijo, Ukrajino, Moldavijo in Litvo. Tako bo lažje razlikovati med žrtvami trgovine z ljudmi, tihotapljenja in med ilegalnimi migranti in jim zagotoviti ustrezno ravnanje.

 

 

Več v dokumentu: "Usposabljanje osebja zaposlenega na mejnih prehodih, mejne policije in carinikov za ugotavljanje in nudenje pomoči žrtvam trgovine z ljudmi (julij 2005), ki je na voljo samo v angleščini

 "Trraining of Border guards and Border police and Customs officials in Identifying of and Providing Assistance to the victims of trafficking" (335 KB)

 

 

Nekaj dejstev in številk

  • Po podatkih Mednarodne organizacije dela (ILO) je v svetu  preko 2,4 milijona ljudi žrtev trgovine z ljudmi, od tega je po ocenah približno polovica otrok. Večina jih je prisiljenih v prostitucijo (43%), suženjska delovna razmerja (32 %), ali oboje (25%). Pri prisilnem komercialnem spolnem izkoriščanju gre v veliki večini primerov (98 %) za ženske in dekleta. (vir: http://www.ilo.org/sapfl/Informationresources/ILOPublications/lang--en/docName--WCMS_090356/index.htm )
  • Trgovina z ljudmi je kriminalna dejavnost z majhnim tveganjem in visokim profitom - po ocenah Mednarodne organizacije dela znaša letni profit okoli 32 milijard dolarjev.(vir: http://www.ilo.org/global/About_the_ILO/Media_and_public_information/Feature_stories/lang--en/WCMS_090351/index.htm )
  • Na podlagi razpoložljivih podatkov Evropska komisija ocenjuje, da tokovi trgovine z ljudmi na območju EU zajemajo več sto tisoč ljudi vsako leto. V letu 2006 so tožilstva do sodiščih pripeljala le 1.500 primerov in samo 3.000 žrtev je prejelo pomoč. (vir: http://ec.europa.eu/news/justice/090325_1_en.htm )


    SLOVENIJA:
  • Policija je v letu 2010 obravnavala 3 kazniva dejanja trgovine z ljudmi in 11 kaznivih dejanj zlorabe prostitucije. Leto 2010 je zaznamovano s kar 10 obsodbami, kot odraz zaključenih postopkov iz minulih let. Tako sta bili izrečeni 2 obsodilni sodbi za kaznivo dejanje trgovine z ljudmi, 2 za spravljanje v suženjsko razmerje in 6 za zlorabo prostitucije. Obravnavanih je bilo 33 oseb – oškodovancev ali oškodovank, ki so bile v različnih postopkih s policijo ali nevladnimi organizacijami prepoznane kot potencialne žrtve trgovine z ljudmi oziroma so bile kot žrtve deležne ene izmed oblik pomoči. (Vir: Poročilo 2010  )
  • Policija je v letu 2009 obravnavala 28 kaznivih dejanj v štirih kazenskih ovadbah in štirih poročilih zoper skupaj 13 osumljencev kaznivih dejanj trgovine z ljudmi (to so 113., 112. in 175. člen KZ-1). Državna tožilstva so obravnavala šest kazenskih ovadb zoper skupaj devet osumljencev, vendar zgolj za kaznivo dejanje zlorabe prostitucije po 175. členu KZ-1.
    Izrečene so bile obsodilne sodbe zoper štiri osebe za kazniva dejanja iz preteklih let, od tega dve za kaznivo dejanje trgovine z ljudmi po 113. členu KZ-1. (Vir:  Poročilo 2009  (236 KB))

  

Mednarodni dokumenti

Ključni mednarodni dokumenti razen Konvencije, Protokola, Načrta EU in Smernic so zaenkrat le v angleščini:

 

 

1. Dokumenti Organizacije združenih narodov

2. Dokumenti Sveta Evrope

 

3. Dokumenti EU

  

4. Dokumenti OVSE

 

5. Ostali mednarodni dokumenti

 

 

 

Mednarodne organizacije

Seznam ključnih mednarodnih organizacij, ki se ukvarjajo s problematiko boja zoper trgovino z ljudmi.

  

Pomoč žrtvam

Seznam organizacij, ki v Sloveniji zagotavljajo pomoč žrtvam trgovine z ljudmi.

 

Nevladna organizacija Društvo KLJUČ Center za boj proti trgovini z ljudmi

PP 1646

1001 Ljubljana – Slovenija

tel.: 080 1722

e-naslov: kljuc.center[@]siol.net

spletno mesto: http://drustvo-kljuc.si 

 

Društvo Ključ - Center za boj proti trgovini z ljudmi je nevladna, neprofitna, nepolitična organizacija, ki razvija in izvaja preventivne in kurativne programe za ozaveščanje splošne in strokovne javnosti ter potencialnih in dejanskih žrtev trgovine z ljudmi o preprodaji in spolnem izkoriščanju žensk, otrok in moških, o trgovini s človeškimi organi, vseh oblikah prisilnega dela in o kršitvah človekovih pravic. Poleg tega nudijo konkretno in celostno pomoč osebam, ki so se znašle v vlogi žrtev in pri tem sodelujejo s pristojnimi vladnimi in nevladnimi organizacijami (domačimi in tujimi).

 

 

Slovenska karitas

Kristanova ulica 1

1000 Ljubljana

tel.: 01/ 300 59 68, GSM: 031/ 470- 151 (dežurstvo)

e-naslov: programi.karitas[@]siol.net

spletno mesto: www.karitas.si/programi_pomoci/trgovina_z_ljudmi.php 

 

Slovenska karitas nudi pomoč žrtvam trgovine z ljudmi v okviru: ustrezne namestitve, prehrane in oskrbe; socialne, psihološke in pravne pomoči; zagotavljanja prevajalskih storitev, tolmačenja in urejanje statusa; svetovanja in informacij v zvezi z zakonitimi pravicami, v jeziku, ki ga razumejo: izvajanja ukrepov v smislu socializacije, revitalizacije in reintegracije; zagovorništva in opolnomočenja ter povezovanja v mrežo organizacij v Sloveniji in v tujini (pristojne državne inštitucije, Coatnet, Caritas Europa, Caritas Internationalis, NVO ...).

 

 

 

Slovenska filantropija, 

Združenje za promocijo  prostovoljstva

Poljanska cesta 12, 1000  Ljubljana

tel.: 386 (0)1 430 1288 

e-naslov: info[@]filantropija.org

spletno mesto: http://www.filantropija.org/  

 

Slovenska filantropija deluje na področju  migracij, posebno spremljanju pojava trgovine z ljudmi pri otrocih brez  spremstva.

 

 

Večji dogodki

Razprava:»10 let boja proti trgovini z ljudmi v Sloveniji«

torek, 18. oktobra 2011 ob 10. uri,  Center Evropa na Dalmatinovi 4 v Ljubljani

 

 Vabilo s programom (207 KB)

 

 

V razpravi so sodelovali: mag. Sandi Čurin, nacionalni koordinator za boj proti trgovini z ljudmi, Ministrstvo za notranje zadeve, Savica Pureber, Vrhovno državno tožilstvo, Tomaž Peršolja, Policija, Katjuša Popović, Društvo Ključ, Center za boj proti trgovini z ljudmi, Imre Jerebic, Slovenska Karitas, in Franci Zlatar, Slovenska filantropija, Združenje za promocijo prostovoljstva.

 

 

 

 

 

Fotografije

 

 




Vse fotografije: Center Evropa

 

Video

 

 

 

Pretekli dogodki:

 

2010

 

18. oktober 2010 – evropski dan boja proti trgovini z ljudmi:

22. oktober 2010 -  »Delovno izkoriščanje, prisilno delo in morebitna prepletenost s pojavom trgovine z ljudmi«

 

 Vabilo (89 KB)

 

Po uvodnih besedah mag. Sandija Čurina, nacionalnega koordinatorja za boj proti trgovini z ljudmi, je Peter Pavlin, Ministrstvo za pravosodje predstavil Začetno oceno razvoja boja proti trgovini z ljudmi oziroma preprečevanje trgovine z ljudmi v Sloveniji v obdobju 2001-2009, v nadaljevanju pa so svoje prispevke predstavili: Jasmina Rakita, Inšpektorat RS za delo, Savica Pureber, Vrhovno državno tožilstvo, Franci Zlatar, Slovenska filantropija, Stojan Belšak, Generalna policijska uprava in Jurij Popov, novinar, publicist in raziskovalec marginalnih družbenih pojavov.

 

Foto: Center Evropa
Foto: Center Evropa
Foto: Center Evropa
Foto: Center Evropa
Foto: Center Evropa

 

  

 

Prispevki udeležencev posveta:

 

 

Povezava: Center Evropa 

 

 

 

VIDEO

 

 

V Centru Evropa je 22. oktobra potekala razprava v okviru evropskega dneva boja proti trgovini z ljudmi z naslovom Delovno izkoriščanje, prisilno delo in morebitna prepletenost s pojavom trgovine z ljudmi.

 

 

2009

18. oktober 2009 – evropski dan boja proti trgovini z ljudmi:

 

  • 13. oktober 2009 -  Okrogla miza ob evropskem dnevu boja proti trgovini z ljudmi z naslovom »Trgovci z ljudmi ne izbirajo svojih žrtev!«

V razpravi so sodelovali mag. Sandi Čurin, nacionalni koordinator za boj prot trgovini z ljudmi, novinar in publicist Jurij Popov, Katjuša Popovič iz društva Ključ, raziskovalka z Mirovnega inštituta Neža Kogovšek in Imre Jerebic, Slovenska Karitas.

 

 

Prispevki udeležencev okrogle mize:

 

 

Fotografije z okrogle mize, 13.10.2009 

  



Fotografije: Center Evropa

2008

18. oktober 2008– evropski dan boja proti trgovini z ljudmi

18. oktober 2008– evropski dan boja proti trgovini z ljudmi je bil v Sloveniji obeležen z dvema dogodkoma: 

    • s pogovorom: »Tudi ti si lahko žrtev!«
      Pogovor je bil v četrtek, 16. oktobra 2008, ob 16. uri v Centru Evropa.
    • s srednješolskim debatnim turnirjem: »Razvite države nosijo največjo odgovornost za trgovanje z ljudmi«
      Debatni turnir je bil v soboto, 18. oktobra 2008, ob 10.00 v Velenju.

 

 

 

V Ljubljani je bil 18. oktobra 2006 posvet "Uveljavljanje Konvencije Sveta Evrope o ukrepanju proti trgovini z ljudmi".