Skoči na vsebino »

Dosežki Ministrstva za javno upravo v prvem letu vlade dr. Mira Cerarja

"Naše glavno vodilo je, da javna uprava postane učinkovita, strokovna in prijazna do vseh uporabnikov njenih storitev."
 


Nalagam ...


Javni sektor

Ministrstvo za javno upravo je ob začetku mandata v letu 2014 pripravilo predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o državni upravi, ki je upoštevaje spremembe v okviru zakona o vladi, uredil organizacijsko strukturo državne uprave ter določil ministrstva in njihova delovna področja. Prav tako so bile pripravljene in sprejete spremembe uredbe o organih v sestavi ter spremembe uredbe o notranji organizaciji, s čimer so bili postavljeni organizacijski temelji za delo nove vlade.

 

Na področju plač so bila v zadnjem tromesečju leta 2014 izvedena uspešna pogajanja in sklenitev dogovora s socialnimi partnerji glede ukrepov na področju plač in drugih prejemkov zaposlenih v javnem sektorju za leto 2015. V 2015 je bila pripravljena analiza izvajanja plačnega sistema javnega sektorja  od njegove uveljavitve dalje ter izvedena javna obravnava predloga sistemskih sprememb plačnega sistema (spremembe in dopolnitve Zakona o sistemu plač v javnem sektorju).

 

Vlada je sprejela odzivno poročilo na revizijsko poročilo Računskega sodišče glede financiranja in delovanja javnih agencij in javnih skladov. Ob pripravi odzivnega poročila je potekala vsebinska razprava, ki ni bila usmerjena samo v pripravo ukrepov za odpravo ugotovljenih nepravilnosti in pomanjkljivosti, pač pa predvsem v sistemsko izboljšanje ureditve delovanja javnih agencij. To pomeni, da je vlada v okviru odzivnega poročila že nakazala nekatere sistemske spremembe, ki bodo vplivale na učinkovitejše delo javnih agencij in na racionalno rabo javnih sredstev. Prav tako se je vlada zavezala, da bo proučila potrebnost obstoja vseh agencij, upoštevaje pristojnosti in vsebino njihovega dela ter pravne podlage za njihovo delovanje, pri čemer bo posebej upoštevala  dejstvo, da mora RS v skladu s pravili EU imeti določene regulatorne agencije.

 

Ministrstvo za javno upravo je z letom 2015 uveljavilo sistem natančnega spremljanja števila zaposlenih v celotnem javnem sektorju, vključno z viri financiranja njihovih plač.
 

 

Informatika

Izhajajoč iz sprememb Zakona o državni upravi, ki je določil, da v obdobju do 1. januarja 2018 Ministrstvo za javno upravo prevzema v upravljanje informacijsko komunikacijske sisteme državne uprave iz prvega odstavka spremenjenega 74.a člena, zaposlene in finančna sredstva, po časovnem zaporedju, ki ga določi vlada, je vlada marca 2015 sprejela program ukrepov za prenovo informatike v državni upravi ter sprejela akcijski načrt za njegovo izvedbo.

 

Z reorganizacijo informatike v državni upravi  se bo na področju IT v državni upravi izvedla centralizacija finančnih sredstev in javnega naročanja s skupnim nadzorom nad porabo proračunskih sredstev, nadalje se bo izvedla kadrovska konsolidacija, konsolidacija  informacijsko – komunikacijske infrastrukture in uvedba enotnega izvajanja informacijsko varnostne politike. S predlaganimi ukrepi bomo bistveno znižali obseg finančnih sredstev, ki jih država namenja za informatiko v državni upravi. Potencial znižanja stroškov bo dosežen s kombinacijo različnih, medsebojno odvisnih ukrepov.

 

Vzpostavitev Državnega računalniškega oblaka

Ministrstvo za javno upravo bo v letu 2015 vzpostavilo zasebno (v državni lasti) informacijsko komunikacijsko infrastrukturo, ki se bo upravljala po konceptih računalništva v oblaku.

 

Državni računalniški oblak (DRO) bo neposrednim proračunskim uporabnikom omogočil, da z uvedbo koncepta računalništva v oblaku hitreje in ceneje dosežejo svoje poslovne cilje. Projekt bo prispeval k poenostavitvi in racionalizaciji postopkov razvoja in vzdrževanja informacijskih sistemov ter povečanju učinkovitosti dela državnih organov.

 

Celovita informacijsko-komunikacijska infrastruktura, ki bo vzpostavljena, bo državnim organom omogočila tudi vzpostavitev sektorskih informacijskih platform. S tem bodo lahko izvajali Direktivo Evropske unije o ponovni uporabi podatkov javnega sektorja in izpolnjevali zahteve po pospešenem odpiranju teh podatkov, zagotovitvi okolja za spodbujanje izdelave in trga e-storitev s pomočjo odprtih podatkov in storitev, ki so na ta način ne le ponovno uporabljivi, temveč na voljo tudi malim in srednjim podjetjem ter inovatorjem za vzpostavitev inovativnih rešitev. Ministrstvom in organom v sestavi, institucijam,  bodo omogočene centralne storitve, skupne aplikacijske rešitve, centralni gradniki, virtualna okolja strežniške infrastrukture, aplikacijske platforme in virtualni podatkovni centri. Slednje bo omogočalo, da organom ne bo potrebno skrbeti za celotni nabor lokalni strežniških virov, temveč bodo lahko uporabljali centralne storitve, ki bodo zagotavljale višjo stopnjo zanesljivosti, delovale na podstati primarnega in sekundarnega centra. Slednjega si do sedaj organi, zaradi visokih stroškov razpršene infrastrukture niso mogli privoščiti. Vzpostavitev infrastrukture, ki bo delovala po konceptih zasebnega računalništva v oblaku, bo vzpostavljena do konca leta 2015. Prehod na novo infrastrukturo se bo izvedel po fazah v obdobju treh let.

 

Prenova portala e-uprava

Ministrstvo za javno upravo  bo v drugi polovici letošnjega leta predstavilo vsebinsko in tehnološko prenovljen portal E-uprava. Posebno pozornost smo namenili pripadnikom narodnih skupnosti  in ljudem s posebnimi potrebami: slepim in slabovidnim (preko nabora tem), gluhim in naglušnim (video posnetki v znakovnem jeziku) ter dislektikom (uporaba prilagojene tipografije), z upoštevanjem standarda WCAG in nastajajoče evropske direktive o spletni dostopnosti.

 

Uporabo portala želimo približati kar največjemu številu uporabnikov, zato bo prilagojen tudi za uporabo na mobilnih telefonih in tabličnih računalnikih.

 

Glavne prednosti novega portala za uporabnike so predvsem lažje iskanje, jasna in razumljiva vsebina lažje ukrepanje na podlagi pravočasnega obveščanja, več spodbude za dejansko soustvarjanje procesov in storitev. Prednosti novega portala za upravo pa zadovoljnejši uporabniki, optimizacija stroškov delovanja,  boljša kakovost procesov in storitev ter lažja komunikacija z uporabniki.

 

Obogaten modul “Moja e-uprava” z možnostjo vpogleda v nekatere osebne podatke v javnih evidencah; Modul bo omogočal shranjevanje in sledenje oddanim vlogam, nastavitvi raznih opomnikov.
 

 

Javno naročanje

V letu 2015 se je prvič začelo izvajati skupno javno naročanje vlade v zdravstvu, in sicer za bolnišnice, katerih ustanoviteljica je Republika Slovenija.

 

Predlog novega Zakona o javnem naročanju (ZJN-3) v slovenski pravni red v celoti prenaša novi evropski direktivi s področja javnega naročanja, njegove rešitve pa bodo omogočile bolj transparentne, krajše in učinkovitejše postopke.

 

Nov sistem spodbuja inovativnost in izbor izvajalcev na podlagi najboljšega razmerja med ceno in kakovostjo, pri čemer za določene specifične storitve eksplicitno prepoveduje zgolj ceno kot edino merilo za izbor (npr. inženirske ali arhitekturne storitve). Zakon ima tudi pomemben socialni učinek, saj se pri javnem naročanju preprečuje sodelovanje tistih subjektov, ki ne spoštujejo delovne zakonodaje zaradi kršitev plačil v zvezi z delom, so bili pravnomočno obsojeni zaradi kaznivega dejanja kršitve temeljnih pravic delavcev ali ne izpolnjujejo obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti oziroma nimajo predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let (t.i. REK obrazci). Izključeni bodo tudi subjekti z neobičajno nizko ceno, če bo ta nizka zaradi kršitev delovne, socialne ali okoljske zakonodaje. V novem sistemu bo večji poudarek na elektronskem naročanju, odločitve bodo objavljene na portalu javnih naročil, zmanjšali se bodo stroški vročanja in s tem tudi skrajšali postopki, ponudniki pa bodo v vseh državah članicah EU lahko uporabljali enoten obrazec za izkazovanje usposobljenosti, ki ga bodo lahko tudi večkrat uporabili.

 

Vlada je sprejem predloga zakona pospremila že z dvema pomembnima odločitvama, na podlagi katerih bo jeseni sledila prenova sistema zelenega javnega naročanja in priprava smernic za učinkovitejšo izvajanje javnih naročil na pomembnejših vsebinskih in procesnih področjih.

 

Vlada je konec leta 2014 sprejela sklep, s katerim je ministrstvom, organom v njihovi sestavi in vladnim službam naložila, da od 1. februarja 2015 za javna naročila (skladno z Zakonom o javnem naročanju in katerih predmet je blago široke potrošnje ali storitve, razen storitev intelektualne narave), oddajo na elektronski dražbi, razen če je naročnik prejel le eno primerno in sprejemljivo ponudbo ali zgolj neprimerne. Uporabo elektronske dražbe v postopkih oddaje javnih naročil je priporočila tudi drugim javnim naročnikom. Ministrstvo za javno upravo je skupaj z Ministrstvom za finance v roku iz sklepa vzpostavilo informacijski sistem za izvedbo elektronskih dražb, Direktorat za javno naročanje pa zagotavlja administrativno podporo uporabnikom pri uporabi tega sistema.
 

 

Stvarno premoženje

S spremenjenim Zakonom o državni upravi je vlada določila, da se v obdobju do 1. januarja 2017 izvede prehod na centralizirano ravnanje z nepremičnim premoženjem države, in sicer tako, da Ministrstvo za javno upravo postopno postane upravljavec nepremičnega premoženja. V prvi fazi se centralizirajo Ministrstvo za pravosodje, Ministrstvo za zdravje, Ministrstvo za kulturo, Ministrstvo za gospodarstvo, razvoj in tehnologijo in Ministrstvo za finance. Prva faza centralizacije je v teku in sicer je v tej fazi predviden prenos v upravljanje Ministrstva za javno upravo 89 stavb oz 287 delov stavb ter 97 parcel.

 

V pripravi je sprememba zakonodaje s področja stvarnega premoženja države in lokalnih skupnosti, ki bo prenovila sistem razpolaganja in s tem omogočila večjo transparentnost ravnanja s stvarnim premoženjem ter lažjo dostopnost potencialnih kupcev ali najemojemalcev državnih ali lokalnih nepremičnin.

 

V pripravi je »Enotni spletni portal stvarnega premoženja«, ki bo omogočal celotno evidenco razpolaganj s stvarnim premoženjem na enem mestu ter s tem omogočil zainteresirani javnosti pridobivanje nepremičnin in premičnin v upravljanju države na podlagi elektronske dražbe. Na portalu, ki bo deloval v okviru e-uprave, bodo skupaj zbrane vse relevantne informacije s področja stvarnega premoženja države praznih, poslovnih prostorov, stanovanj, počitniških kapacitet s slikovnim materialom in elektronskimi obrazci in ki bodo omogočala prijavo ali oddajanje ponudb za najemanje stanovanj ali počitniških kapacitet.
 

 

Lokalna samouprava

Vlada se je na seji 22. januarja 2015 seznanila s seznamom prioritetnih področij z namenom, da se znižajo stroški delovanja občin oziroma odpravijo ugotovljene administrativne ovire in naložila pristojnim ministrstvom, da predloge rešitev predložijo vladi tako, da bo njihova uveljavitev mogoča do konca junija 2015, razen v primeru, ko se z reprezentativnimi združenji občin dogovorijo drugačni roki uveljavitve. Spremembe zakonodaje so večinoma predlagala združenja občin, z ministrstvi pa je  usklajevanja vodilo Ministrstvo za javno upravo.

 

Dogovorjeno je bilo, da bo finančni učinek dosežen v treh korakih:

  • ukrepi, ki jih je mogoče uveljaviti takoj in zadevajo podzakonske predpise ali navodila ministrstev,
  • ukrepi, ki zahtevajo zakonski poseg in jih je mogoče uveljaviti skupaj s proračunom za leto 2015 (Zakon o ukrepih za uravnoteženju javnih financ občin) in
  • ukrepi, ki zahtevajo sistemski razmislek in naj bi bili pripravljeni do konca leta 2015.

 

V januarju oziroma februarju 2015 sta bili realizirani prvi dve skupini ukrepov. Sprejeta sta bila  rebalans proračuna za leto 2015 ter spremembe in dopolnitve Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2014 in 2015, v februarju pa je bil sprejet Zakon o ukrepih za uravnoteženje javnih finance občin, s katerimi je bilo doseženo znižanje stroškov za delovanje občin. Tretja skupina ukrepov, ki zahteva večje sistemske spremembe zakonodaje, pa je bila z združenji občin usklajevana v prvi polovici leta 2015. Po zaključenih pogajanjih z združenji občin je vlada predložila Državnemu zboru v obravnavo in sprejem spremembo Zakona o izvrševanju proračunov za leti 2014 in 2015. Popravek višine povprečnine za drugo polovico leta 2015 je Državni zbor sprejel na seji 13. julija 2015.
 

 

Transparentnost, integriteta in politični sistem

Cilj medresorske delovne skupine, ki jo je ustanovil minister za javno upravo, je priprava osnutka besedila sprememb in dopolnitev Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK) do konca leta 2015, vključno s končnim poročilom o delu skupine. Medresorska delovna skupina je že pripravila Vmesno poročilo delovne skupine za pripravo osnutka sprememb in dopolnitev zakona, s čimer je končana prva faza priprave osnutka novele ZIntPK, od septembra do decembra 2015 pa bodo skladno z Resolucijo o normativni dejavnosti imeli možnost dati svoja mnenja, pripombe in predloge k poročilu še drugi ključni deležniki in širša javnost.

 

Od februarja 2015 si je mogoče na spletni strani AJPES ogledati številne podatke in finančna poročila (organizatorjev kampanj, političnih strank itd.), kar omogoča program, ki je bil vzpostavljen na podlagi novel Zakona o političnih strankah in Zakona o volilni in referendumski kampanji ter ustreznih podzakonskih aktov, ki sta jih pripravili Ministrstvo za javno upravo in Ministrstvo za notranje zadeve v skladu s priporočili GRECO.

 

Kar zadeva prihodnje načrte v zvezi z integriteto, je vlada pri sprejetju Nacionalnega reformnega programa 2015–2016 aprila 2015 napovedala krepitev učinkovitosti delovanja neodvisnih regulatornih organov glede finančnega sistema in varstva konkurence. V letu 2015 bo pripravljen in predvidoma v letu 2016 uveljavljen Zakon o regulatornih prestopkih, ki bo ustrezneje kakor doslej urejal kaznovalne postopke neodvisnih državnih organov (npr. Banke Slovenije, Agencije za trg vrednostnih papirjev, Agencije za zavarovalni nadzor, Agencije za varstvo konkurence).
 

 

Boljša zakonodaja, upravni procesi in kakovost

Z izidom novega Priročnika za načrtovanje in izvajanje posvetovalnih procesov in z nacionalno konferenco za javno upravo Sodelovanje z javnostjo - Pot do dobrega predpisa se je maja 2015 zaključil polletni projekt sodelovanja Ministrstva za javno upravo in Centra za nevladne organizacije Slovenije (CNVOS) na temo krepitve sodelovanja z javnostmi pri pripravi predpisov in drugih strateških in političnih dokumentov.

 

Pomemben rezultat sodelovanja ministrstva in CNVOS predstavljajo tudi februarske vladne Smernice za vključevanje javnosti v pripravo predpisov, ki so bile nato spomladi nadgrajene še s priročnikom. Pripravljene so po korakih in za vsakega vsebujejo osnovna pojasnila. Dodane so tudi matrike, ki nam korake pomagajo načrtovati in izvesti. Primerne so tako za izkušene pripravljavce predpisov, ki lahko matrice rutinirano uporabljajo, kot za začetnike, saj poleg matric nudijo osnovne informacije o posameznem koraku in njegovem vplivu na druge korake. Ob smernicah je nastala tudi brošura Vključujte javnost v sprejemanje odločitev.
 

 

Nevladne organizacije

Ministrstvo za javno upravo je pripravilo predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o prostovoljstvu, ki je bil sprejet na seji vlade 23. julija 2015. Pri tem predlogu je ministrstvo sledilo predvsem naslednjim ciljem:

  • poenostaviti poročanje o opravljenem prostovoljskem delu,
  • odprava dodatnih administrativnih bremen,
  • poenostavitev opravljanja prostovoljskega dela v osebah javnega prava (na podlagi posebnih prostovoljskih programov, ki pomenijo dopolnitev rednega programa javne službe) ali osebah zasebnega prava, ki so za opravljanje storitev javne službe pridobile koncesijo, in katerih delovanje je z drugim zakonom opredeljeno kot nepridobitno.
     

 

Upravne enote

Ministrstvo za javno upravo je aktivno sodelovalo pri pripravi nove zakonodaje s področja dela in zaposlovanja tujcev ter prispevalo pomemben delež k pripravi vseh potrebnih podlag in pogojev za učinkovito izvajanje, implementiranje Zakona o tujcih kot tudi Zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev.

 

Ob sistemski pomoči MJU so upravne enote v zadnjem letu uspešno implementirale (izvajale) lansko leto sprejet Zakon o povračilu škode osebam izbrisanim iz Registra stalnega prebivalstva; postopki na tem področju se vodijo brez zapletov, ni zaostankov. Prav tako so upravne enote uspešno in učinkovito implementirale nov Zakon o preprečevanju dela na črno ter kakovostno servisirale uporabnike storitev UE (kakovost poslovanja s strankami se dviguje - ocena zadovoljstva strank s storitvami UE v letu 2014 je bila 4,73, kar pomeni, da se je kakovost poslovanja s strankami od zadnjega merjenja še povečala).
 

 

Inšpektorat za javni sektor

Inšpektorat za javni sektor je v zadnjem letu vložil precej napora v izboljšanje preglednosti in povečanje učinkovitosti svojega delovanja in sprejel metodologijo  za načrtovanje, spremljanje, ocenjevanje in poročanje o kakovosti in obsegu dela, navodila za določanje prioritet in smernice za obravnavo prekrškov. V letu 2014 je inšpektorat za 12 % povečal število rešenih zadev. V letu 2014 je Inšpektorat za javni sektor prejel 8 % več pobud kot leto prej, v prvem polletju leta 2015 pa kar 31 % več kot v enakem obdobju leta 2014.

 

Poleg opravljanja nadzorov na osnovi prejetih pobud je inšpektorat v letu 2014 pričel tudi z izvajanjem  sistemskih nadzorov na podlagi ocene tveganja. 


Dokumenti

Leto dni vlade pod vodstvom dr. Mira Cerarja: