Skoči na vsebino »

Tretja obletnica dela vlade dr. Mira Cerarja

Portret Miro Cerar

 

Rezultati triletnega dela vlade dr. Mira Cerarja so pokazatelj, kaj lahko vlada naredi, če ima na voljo dovolj časa, če se vsi v koaliciji zavzemajo za isti cilj in če ima vlada pred očmi predvsem eno - dobrobit ljudi, gospodarskih subjektov in celotne družbe. Ob tem je tej vladi uspelo vrniti kulturo dialoga in odpraviti politiko delitev in izključevanja.
 
Še posebej nas veseli, da nam je uspelo državo v sodelovanju z mnogimi deležniki v treh letih spraviti v tako dobro kondicijo, da smo priča tako nenehni gospodarski rasti kot tudi neprestanemu zmanjševanju brezposelnosti. Tudi med mladimi.
 
Brezposelnost se je iz skoraj 130.000 v letu 2014 znižala na manj kot 85.000 v letošnjem letu. Brezposelnih je 45.330 manj kot v letu, ko je mandat nastopila aktualna vlada, brezposelnost med mladimi se je prepolovila.

V zadnjih 3 letih (od 2. četrtletja 2014) se je BDP povečal za 10,1 %, gospodarska rast v prvi polovici leta 2017 pa je najvišja rast po prvi polovici leta 2008. Hkrati je slovensko gospodarstvo v 2. četrtletju leta 2017 preseglo predkrizno raven BDP iz leta 2008.
 
V času dosedanjega mandata je tej vladi poleg tega uspelo, da je Slovenija spet postala privlačna za tuje investicije, povečanje donosnosti podjetij v državni lasti pa je v povprečju dvakratno ali trikratno.
 
Na področju zdravstva sicer še vedno nismo naredili vsega, kar smo nameravali, vendar je bilo storjenega precej. Med drugim smo sprejeli kar nekaj ukrepov za skrajševanje čakalnih vrst, sprejeli zakonodajo, ki je na popravke čakala tudi več kot 20 let, uvedli eRecept in eNapotnico, reorganizacijo dejavnosti nujne medicinske pomoči in nadaljevali s širitvijo mreže referenčnih ambulant.
 
Tej vladi je po dveh desetletjih prizadevanj vseh dosedanjih vlad z mrtve točke uspelo premakniti izgradnjo drugega tira. Pripravila je projekt, ki omogoča izgradnjo sodobnega, zmogljivega in okoljsko sprejemljivega drugega tira, ki bo omogočil razvoj logistike, gospodarstva in predvsem Luke Koper. Drugi tir bo med drugim preprečil, da postanemo slepo črevo v Evropi in se še naprej dušimo v kolonah priklopnikov, ki po naših avtocestah ubirajo najbližjo pot do morja in pristanišč.
 
V zadnjem letu bomo še pospešili svoje delo in ukrepe, da bo ob koncu mandata uresničenih kar čim več zavez, ki so jih koalicijski partnerji potrdili ob podpisu koalicijske pogodbe leta 2014.
 




Nadaljuje se gospodarska rast in zmanjšuje primanjkljaj

Slovenija je v drugem letošnjem četrtletju na letni ravni zabeležila 4,4-odstotno rast BDP. V zadnjih 3 letih (od 2. četrtletja 2014) se je BDP povečal za 10,1 %, gospodarska rast v prvi polovici leta 2017 pa je najvišja rast po prvi polovici leta 2008.

 

 

Javni dolg je vse manjši

Javni dolg se bo po ocenah konec letošnjega leta znižal na 77 % BDP (lani je bil pri 79,7 % BDP). RS dolg znižuje hitreje, kot predvideva pravilo o dolgu.

    

Število brezposelnih še naprej pada

Posebno ugodne rezultate v zadnjih treh letih beležimo na trgu dela.. Brezposelnost se je iz skoraj 130.000 v letu 2014 znižala na manj kot 85.000 v letošnjem letu. Brezposelnih je 46.000 manj kot v letu, ko je mandat nastopila aktualna vlada (ali 28.717 manj kot septembra 2014), brezposelnost med mladimi se je prepolovila.

  

Vlada je na strani mladih

Stopnja registrirane brezposelnosti mladih (15-29 let) je leta 2014 znašala 22,5%, leta 2016 pa 16,8%. Ukrepi aktivne politike zaposlovanja in posebna shema "Jamstvo za mlade", ob ugodnejši gospodarski klimi, dajejo dobre rezultate.

  

Pomembni koraki v zdravstvu

Uvedli smo eRecept (zdravila bolniki v lekarnah dobijo samo s kartico obveznega zavarovanja in ne potrebujejo več papirnatega recepta in eNapotnico (pacient se po prejemu naroči k zdravniku specialistu preko elektronskega naročanja ali preko enega od že obstoječih načinov (telefonsko, osebno).
 

Skupno javno naročanje prinaša prihranke

V celoti smo prenovili zakonodajo na področju javnega naročanja, ki prinaša bolj poenostavljene postopke javnega naročanja ter zagotavlja večjo prožnost pri oddaji javnih naročil, večjo gospodarnost, učinkovitost, transparentnost, hitrejšo izvedbo postopkov, spodbuja trajnostno, socialno in inovativno javno naročanje.
 

Učinkovito pobiramo javne dajatve

Uvedba davčnih blagajn, ki pomeni pomemben korak k večji učinkovitosti pobiranja javnih dajatev in zmanjševanju sive ekonomije, je bila uspešna. Davčne blagajne so v prvem letu na podlagi povečanih vplačilih neto DDV, prispevkov za socialno varnost in dohodnine blagajnikov kot tudi davka od dohodkov pravnih oseb ter davka od dohodkov iz dejavnosti prinesle 81 milijonov evrov.

  

Povečujemo učinkovitost pravosodja

Slovensko pravosodje je v tem obdobju mednarodno-primerjalno gledano krepilo pozitiven trend reševanja civilnih in gospodarskih pravdnih zadev na slovenskih sodiščih. Na prvi stopnji so se časi reševanja, sodeč po vsakoletni raziskavi Evropske komisije Justice Scoreboard, skrajšali z 420 dni v letu 2013 na 277 dni v letu 2017.

  

Poenostavljamo uradne postopke za državljane

V letu 2016 je bil sprejet nov Zakon o prijavi prebivališča, ki se je začel uporabljati avgusta 2017. Eden od ciljev novega zakona je odprava administrativnih ovir na področju prijave prebivališča, saj se opušča nekatere obveznosti.

  

Vse več elektronskega poslovanja

S prenovljenim eUprava smo se v zadnjih dveh letih še bolj približali državljanom. Število registriranih uporabnikov je naraslo preko 43.000, število oddanih e-vlog na letni ravni pa se je po prenovi povečalo za 50%.

  

Zagotavljanje ugodnega poslovnega okolja

Zakonodaja je še naprej usmerjena v zmanjševanje administrativnih ovir in razbremenitev gospodarstva ter vzpostavljanje ugodnejšega poslovnega okolja.
 

Turizem ostaja pomemben generator razvoja in novih delovnih mest

Od leta 2014 se povečuje tudi število turističnih prenočitev v Sloveniji. V 2014 jih je bilo skupaj malo manj kot 9.600.000, v 2015 jih je bilo prvič več kot 10 milijonov, v 2016 pa že več kot 11 milijonov. Leto 2017 obeta rekordno turistično sezono, v prvih sedmih mesecih letošnjega leta je bilo turističnih prenočitev 12 % več kot v istem obdobju lani.

  

Privabljamo vedno več tujih investicij

V letu 2017 je bilo oziroma je v postopku obravnave za sofinanciranje investicijskih projektov iz naslova spodbujanja tujih neposrednih investicij 7 vlog po posebnem postopku na podlagi Zakona o spodbujanju tujih neposrednih investicij in internacionalizacije podjetij (npr. podjetje GKN Driveline d.o.o., Yaskawa itd.), ki skupaj predstavljajo več kot za 382 milijonov evrov investicij v RS in v okviru katerih bi bilo ustvarjenih skupno 1.108 novih delovnih mest.

  

Večja socialna varnost prebivalstva

Skupaj (vlada, podjetja, občine) je bilo občankam in občanom odpisanega za 1.976.221,72 evrov dolga. V zadnjih treh letih se je denarna socialna pomoč dvignila za dobrih 30 evrov iz 265,22 evrov v začetku leta 2014 na sedanjih 297,53 evrov (za samsko osebo) ali največ 889,61 evrov za družino (na primer za štiričlansko družino z dvema šoloobveznima otrokoma in brez zaposlitve).

  

Stopnja revščine pada

Stopnja revščine že drugo leto zapored pada. V letu 2016 je nižja za 0,4 odstotne točke in znaša 13,9%. Glede na vse sprejete ukrepe pričakujemo, da se bo trend upadanja revščine nadaljeval tudi v prihodnjem letu.

  

Družinam prijazna politika

Poleg odprave varčevalnih ukrepov pri otroških dodatkih smo za dodatnih 15 dni razširili pravico do plačanega očetovskega dopusta. V celoti jih bodo očetje lahko izkoristili v letu 2018, ko bodo lahko koristili 30 dni plačanega očetovskega dopusta.

  

Izenačevanje pravic invalidov

V tem obdobju smo naredili tudi velik korak k izenačevanju možnosti invalidov. Prvič doslej v Sloveniji so tako tehnični pripomočki, ki so za vsakdanje življenje zelo pomembni, sofinancirani s strani države.

  

Šola po meri otrok

Uresničujemo zavezo o večji vključenosti otrok v vrtce. Z uveljavitvijo novele Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev se je še povečalo število učencev, ki prejemajo šolsko malico (98,6% jih je), več pa je tudi učencev, ki v šoli prejemajo kosilo (takšnih je 78,3%).
 

Boljše razmere v visokem šolstvu

Z novelo smo uvedli pomembne spremembe v sistem visokega šolstva, predvsem povečali fleksibilnost študijskih programov (hitrejše prilagajanje izzivom okolja), povečali avtonomijo visokošolskih institucij, uvedli pregleden in na rezultatih temelječ način financiranja študijske dejavnosti.

  

Več sredstev za znanost

Trend upadanja sredstev za znanost se je v mandatu te vlade ustavil. Še več, v letu 2015 so se sredstva za znanost primerjalno povečala za 5,6 odstotka. Vlada se je zavezala, da bo v letu 2018 področju znanosti namenila dodatnih 18 do 20 milijonov evrov sredstev.

  

Slovenija je postala pridružena članica eminentne znanstvene družine CERN

Po dolgoletnih prizadevanjih, da Slovenija vstopi v CERN, ji je to uspelo v mandatu te vlade. S pridružitvijo Slovenije v CERN so odprte priložnosti za slovensko gospodarstvo, še zlasti za visoko tehnološka podjetja, za raziskovalke in raziskovalce, sodelovanje pa se bo razširilo tudi na področju izobraževanja.
 

Po 19 letih nov Zakon o športu

Nov Zakon o športu postavlja sodobne temelje za vsa področja javnega interesa v športu, za športne programe, za športne objekte in površine, za razvojne dejavnosti in organiziranost v športu, za športne prireditve in promocijo športa ter za družbeno in okoljsko odgovornost v športu. Državljankam in državljanom zakon prinaša večjo dostopnost do športa.

   

Razvijamo železniško infrastrukturo

Drugi tir je prioritetni projekt vlade. Maja 2017 je bil sprejet Zakon o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača–Koper, ki je podlaga za pregledno in učinkovito izvedbo investicije na način, ki bo kar najmanj obremenil davkoplačevalce. Ministrstvo je v tem letu intenziviralo aktivnosti za to, da bi čim prej lahko začeli graditi drugi tir.

  

Gradnja nove cestne infrastrukture in izboljšava stare

Ta vlada je za prepotrebne investicije v cestno infrastrukturo in novogradnje v proračunu za leto 2017 zagotovila 198,3 milijona evrov (20,4 milijona evrov več kot leta 2016), v 2018 pa 206,2 milijona. Če se bo trend zagotavljanja sredstev, namenjenih investicijam v cestno infrastrukturo in novogradnjam, nadaljeval, bo lahko Slovenija v šestih letih vzpostavila kakovostno raven državnih cest.

  

Slovenija ostaja varna država

Na področju odkrivanja in preiskovanja kriminalitete je boj proti gospodarski kriminaliteti ena od prednostnih nalog policije, še zlasti na področjih z večjim tveganjem za pojav gospodarskih in korupcijskih kaznivih dejanj (bančništvo, javna pooblastila, zdravstvo, zaščita finančnih interesov EU, ranljive skupine).

  

Stopnjujemo ukrepe na področju prometne varnosti

Stopnjujemo aktivnosti in ukrepe na področju prometne varnosti. Pri tem sledimo razvoju in uporabi novih metodologij v nadzorstvenih aktivnostih, zato vseskozi posodabljamo in nadgrajujemo opremo za nadzor prometa in opravljanje ogledov krajev prometnih nesreč ter obnavljamo vozni park.

  

Uspešno obvladujemo migracijske tokove

Intenzivno spremljamo stanje glede migracijskih tokov, analiziramo razpoložljive podatke in informacije, ki kažejo na spremembe na področju migracij, in izdelujemo analize tveganja. Policija je maja 2016 po zaprtju balkanske migracijske poti pripravila načrt ukrepov v primeru velikega povečanja prihoda ilegalnih migrantov.

  

Konkurenčnost oz. internacionalizacija slovenskega kmetijstva

Poseben poudarek namenjamo aktivnostim, povezanim z dolgoročnim in partnerskim sodelovanjem med gospodarskimi subjekti vzdolž celotne verige preskrbe s hrano. V javnih zavodih je tako delež slovenske (lokalne) hrane leta 2014 znašal 38,7 %, ocenjujemo, da bo letos znašal blizu 50 %.

  

Za trajnostno oskrbo z energijo

Junija 2017 je bil javnostim predstavljen predlog Energetskega koncepta Slovenije (EKS), ki bo septembra poslan v javno obravnavo. Predlog EKS določa cilje zanesljive, trajnostne in konkurenčne oskrbe z energijo do leta 2030 in okvirno do 2050.

  

Skrb za okolje

Na področju boljšega upravljanja z vodami in zmanjšanja poplavne ogroženosti smo izvedli številne zelo pomembne aktivnosti. Sprejet je bil Zakon o dimnikarskih storitvah, ki uporabnikom prinaša možnost izbire dimnikarske družbe z vsemi koristmi konkurenčnega trga, za uporabnike prijaznejšo izvajanje storitev ter cenovno konkurenčnost, saj so določene najvišje dovoljene cene storitev.

  

Področje prostora, graditve in stanovanj

Sprejeti predlogi Zakona o urejanju prostora, Gradbenega zakona in Zakona o arhitekturni in inženirski dejavnosti pomenijo celovito prenovo prostorske in gradbene zakonodaje, katere namen je poenostaviti postopke prostorskega načrtovanja in graditve objektov ter uzakoniti fleksibilnejše mehanizme za načrtovanje in dovoljevanje objektov.

  

Izboljšanje stanja v obrambnem resorju

Skladno z zavezo, da se bomo zavzemali za vzdržen in učinkovit sistem zagotavljanja posameznikove in nacionalne varnosti, smo zelo veliko naporov vložili v pripravo spremembe obeh krovnih zakonov na obrambnem področju – Zakona o obrambi in Zakona o službi v Slovenski vojski. Predloga zakonov sta po dolgi javni razpravi tik pred obravnavo na vladi.

  

Koriščenje evropskih sredstev

Do danes smo z evropskimi sredstvi podprli več kot 240 projektov, programov ali javnih razpisov v skupni vrednosti dobre 1,3 milijarde evrov, ki imajo skupni cilj: rast in nova delovna mesta. V letih 2015, 2016 in 2017 je torej Slovenija od skupno dobrih 3 milijard evrov razpoložljivih evropskih sredstev v več kot 1430 projektov usmerila nekaj nad 40 odstotkov vseh sredstev, ki so nam na voljo do leta 2023 in imajo dolgoročne učinke na kakovost življenja prebivalk in prebivalcev.

  

Slovenska strategija pametne specializacije

Do 2023 bo v Sloveniji izvedenih za 461 milijonov evrov naložb iz evropskih sredstev na področju raziskav, razvoja in inovacij oz. za več kot milijardo evrov, če tem področjem dodamo še področje razvoja človeških virov, podjetništva in internacionalizacije.

  

Dolgoročna strategija razvoja države

Vlada se je na začetku mandata lotila priprave celovite dolgoročne strategije razvoja države in se zavezala, da bo ta v proces vključila čim širši nabor deležnikov. Po proučitvi stanja je bilo ugotovljeno, da zgolj strategija za delovanje države ne bo dovolj, da Slovenija potrebuje bolj dolgoročno usmeritev.

  

Kultura kot del naše identitete

Ministrstvo za kulturo je prvič po letu 2012 izvedlo Javni razpis za izbor kulturnih projektov na področju nepremične kulturne dediščine, ki jih bo v letih 2017–2018 sofinancirala Republika Slovenija iz dela proračuna, namenjenega za kulturo, v okviru katerega bo v letošnjem in prihodnjem letu sofinanciralo obnovo 44 kulturnih spomenikov v skupni višini 1,52 milijonov evrov.

  

Aktivna zunanja politika

Pri odnosih s sosednjimi državami je ministrstvo posebno pozornost namenjalo poglabljanju sodelovanja na področju čezmejnih projektov, gospodarstva ter izgradnje infrastrukturnih in energetskih povezav. V dialogu s sosednjimi državami so bila redno obravnavana tudi vprašanja avtohtonih slovenskih narodnih skupnosti v zamejstvu.

  

Skrb za Slovence v zamejstvu in po svetu

Nadaljujemo z vzpostavljanjem mreže slovenskih znanstvenikov v zamejstvu in po svetu in s povečanim prizadevanjem za njihovo aktivno vključevanje v oblikovanje zakonodaje oziroma strategij v RS. Izvajali smo aktivnosti za vzpostavljanje čezmejnih regij (bilateralni odnosi, podpora čezmejnim konferencam, bilateralnim in trilateralnim odnosom obmejnih regij, podpora evropskim projektom).

  



Infografika


Statistika dela vlade

Vlada se je do 8.9.2017 sestala na 147 rednih in 192 dopisnih sejah vlade. V tem obdobju je bilo sprejetih 3054 predpisov, in sicer:

  • 392 predpisov iz pristojnosti državnega zbora, 
  • 1045 predpisov iz pristojnosti vlade in 
  • 1617 predpisov iz pristojnosti ministrstev.