Skoči na vsebino »

Ključni pozitivni premiki ob drugi obletnici dela vlade dr. Mira Cerarja

Nadaljuje se gospodarska rast in zmanjšuje primanjkljaj

 

Slovenija je v drugem letošnjem četrtletju na letni ravni zabeležila 4,4-odstotno rast BDP, kar se odraža tudi v izboljšanih razmerah na trgu dela. V letu 2016 je bila gospodarska rast 3,1-odstotna.

 
Na letni ravni v Sloveniji trenutno (2. četrtletje 2017) beležimo 4,4-odstotno gospodarsko rast. V zadnjih 3 letih (od 2. četrtletja 2014) se je BDP povečal za 10,1 %, gospodarska rast v prvi polovici leta 2017 pa je najvišja rast po prvi polovici leta 2008. Hkrati je slovensko gospodarstvo v 2. četrtletju leta 2017 preseglo predkrizno raven BDP iz leta 2008.
 

Uspešno smo izstopili iz postopka presežnega primanjkljaja in primanjkljaj sektorja država s 5 % BDP v letu 2014 znižali na 2,9 % BDP v letu 2015 in 1,8 % BDP v letu 2016. Gre za najnižjo raven javnofinančnega primanjkljaja od začetka krize. V letu 2017 se skladno s sprejetim proračunom države predvideva nadaljnje znižanje primanjkljaja sektorja država na 0,8 % BDP. 

  


javni dolg je vse manjši

 

Javni dolg se bo po ocenah konec letošnjega leta znižal na 77 % BDP (lani je bil pri 79,7 % BDP). RS dolg znižuje hitreje, kot predvideva pravilo o dolgu.

 
V letu 2017 bo strošek obresti državnega proračuna znašal 960 milijonov evrov oz. 2,31 % BDP. V letu 2016 je znašal 1,064 milijarde evrov oz. 2,68 % BDP, kar primerjalno pomeni znižanje stroškov za obresti za 104 milijone evrov. V letu 2018 se strošek obresti državnega proračuna znižuje na 870 milijonov evrov oz. 1,99 % BDP, kar pomeni dodatno znižanje stroškov za obresti še za 90 milijonov evrov.

  


Število brezposelnih še naprej pada

 

Posebno ugodne rezultate v zadnjih treh letih beležimo na trgu dela. Število brezposelnih se iz leta v leto znižuje, povečuje se število delovno aktivnih. Brezposelnost se je iz skoraj 130.000 v letu 2014 znižala na manj kot 85.000 v letošnjem letu. Brezposelnih je 46.000 manj kot v letu, ko je mandat nastopila aktualna vlada (ali 28.717 manj kot septembra 2014), brezposelnost med mladimi se je prepolovila. V letu 2016 se je zaposlilo 74.856 brezposelnih oseb, kar je največ v zadnjih 20 letih. Septembra 2014 je bila stopnja registrirane brezposelnosti 12,3%, junija letos 9,1%.

 
Število delovno aktivnih je bilo septembra 2014 805.523, maja letos pa 846.785.

  


Vlada je na strani mladi

 

Ukrepi aktivne politike zaposlovanja in posebna shema “Jamstvo za mlade”, ob ugodnejši gospodarski klimi, dajejo dobre rezultate.

 
Stopnja registrirane brezposelnosti mladih (15-29 let) je leta 2014 znašala 22,5 %, leta 2016 pa 16,8 %. V letih 2014 - 2016 se je zaposlilo skupaj 73.300 mladih brezposelnih, starih do 29 let; 4.600 mladih brezposelnih se je zaposlilo za nedoločen čas s pomočjo interventnega ukrepa oprostitve plačila prispevkov delodajalca, več kot 22.261 mladih je v letih 2014-2016 našlo zaposlitev s pomočjo ukrepov APZ (subvencije prvi izziv, žled, zaposli.me, javna dela). Za jamstva za mlade bo v letih 2016 – 2020 skupno namenjenih 300 mio evrov (proračun RS in ESS).

 
Za še večjo zaposljivost mladih od leta 2015 poleg državnih in Zoisovih štipendij podeljujemo tudi štipendije za deficitarne poklice (vsako leto 1000 štipendij, 100 evrov/mesec).

 
Med ukrepi za zmanjševanje brezposelnosti in prekarnega dela med mladimi so bile zelo pomembne spremembe študentskega dela. Minimalna urna postavka je bila uvedena v višini 4,5 evra (trenutno 4,61 evra), študentsko delo je po novem vključeno v pokojninsko in invalidsko ter zdravstveno zavarovanje.

 
V projektu VEM za mlade so mladim že na voljo podrobne informacije o postopkih v zvezi s prvo zaposlitvijo, podjetništvom, študentskim delom, subvencioniranim prevozom, mladinskimi organizacijami ipd., v nadaljevanju pa bomo dodali še informacije o vseh štipendijah, ki jih lahko pridobijo mladi, raziskovalni dejavnosti ter statusu mladega kmeta in s tem povezanimi aktivnostmi. Naslednji korak v projektu je vzpostavitev točke, kjer bodo vse te informacije povezane in mladim dostopne na enem mestu.

 
Sprejeli smo Zakon o vajeništvu. Poskusna uvedba vajeništva v štirih programih bo potekala že v šolskem letu 2017/18. Z vajeništvom povečujemo privlačnost poklicnega izobraževanja, predvsem pa smo prisluhnili potrebam trga dela.

 
Mladi so prioriteta tudi v kmetijski politiki, kjer vzpostavljamo institucionalne razmere in spodbude, ki mlade spodbujajo k prevzemu kmetij od starejše generacije. Skupaj z Zvezo podeželske mladine Slovenije, Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije ter drugimi socialnimi partnerji smo pripravili ukrepe za pomoč mladim prevzemnikom pri razvoju njihovih kmetij (akcijski načrt vsebuje 31 aktivnosti na različnih področjih). Zaključena sta dva javna razpisa, na katerih je bilo podprtih 551 mladih prevzemnikov v skupni višini približno 21 milijonov evrov; tretji javni razpis je v teku.

  


Pomembni koraki v zdravstvu

 

Sprejeli smo predlog Zakona o lekarniški dejavnosti. To je prvi strukturni zakon po 24 letih. Zakon izboljšuje urejenost področja lekarniške dejavnosti, prinaša pozitivne novosti za slovenske paciente in izvajalce ter sledi današnjim potrebam na tem področju. Prinaša tudi sodobne, nujno potrebne rešitve in omogoča, da se slovenska lekarniška dejavnost razvija skladno s svetovnimi standardi lekarništva, ki delujejo v korist pacienta in našega zdravstvenega sistema.

 
Sprejet je bil Zakon o omejevanju porabe tobačnih in povezanih izdelkov. Z njim se je Slovenija pridružila najnaprednejšim državam, ki stremijo k družbi brez tobaka in k zmanjševanju zdravstvene, družbene in ekonomske škode, ki je povezana s kajenjem.

 
Pripravili smo novelo Zakona o Zdravniški službi. S tem zakonom se financiranje pripravništva vseh zdravstvenih delavcev in sodelavcev ter specializacij zdravnikov in doktorjev dentalne medicine iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja prenaša na proračun RS.

 
Novela Zakona o Zdravstveni dejavnosti je v drugem branju v DZ RS. Z novelo izpolnjujemo eno od ključnih zavez iz Koalicijskega sporazuma - ureditev koncesij. Prvič bomo natančno določili pogoje, pod katerimi bodo zasebni zdravniki lahko vstopali v javno zdravstveno mrežo in s tem do javnih sredstev. Novela pa po 15. letih ureja tudi status medicinskih sester.

 
Novela Zakona o pacientovih pravicah je v drugem branju v DZ RS. Z novelo bomo vzpostavili pošten in pregleden sistem realnih čakalnih dob in števila čakajočih ter pravice in dolžnosti pacientov.
Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju je po javni razpravi v usklajevanju z Ministrstvom za finance. Zakon predvideva več različnih virov sredstev za zagotovitev finančne vzdržnosti zdravstvenega sistema in preoblikuje dosedanje dopolnilno zdravstveno zavarovanje.
Predlog novega Zakona za dolgotrajno oskrbo je pripravljen. Intenzivno ga usklajujemo s ključnimi deležniki, preden ga bomo v septembru predstavili koaliciji in nato poslali v javno razpravo. Ključna usmeritev zakona je spodbujanje samostojnosti in pravice do izbire, krepitev oskrbe na domu in zagotavljanje večje podpore uporabnikom, ki se bodo odločili za neformalno oskrbo, kot tudi njihovim oskrbovalcem.

 
Uvedli smo eRecept. Zdravila bolniki v lekarnah dobijo samo s kartico obveznega zavarovanja in ne potrebujejo več papirnatega recepta.

 
Uvedli eNapotnico. Z eNapotnico se zelene napotnice ne natisne več, razen pri nujni napotnici. Pacient se lahko po prejemu eNapotnice naroči k zdravniku specialistu preko elektronskega Naročanja ali preko enega od že obstoječih načinov (telefonsko, osebno).

 
Cilj projekta reorganizacije nujne medicinske pomoči in izgradnje urgentnih centrov je povezati dejavnost v enovit sistem. Na ta način je mogoče optimalno organizirati delo v urgentnih centrih, kakor tudi spremljati porabo sredstev ter kakovost opravljenih storitev.

 
Ministrstvo za zdravje nadaljuje s širitvijo mreže referenčnih ambulant. Trenutno jih deluje 733. Referenčne ambulante pomenijo pomemben napredek v timski obravnavi pacientov v ambulanti družinske medicine, pomenijo pa tudi povečano dostopnost prebivalcev do kakovostne in varne zdravstvene oskrbe in skrajšanje čakalnih dob.

 
V zadnjih letih smo zagotovili denar za naslednje investicije:

  • 10 novih urgentnih centrov (proračunska in EU sredstva),
  • obnova vodovoda na Onkološkem inštitutu (mesec dni pred koncem, milijon evrov prihranka pri investiciji),
  • nadaljevanje gradnje ljubljanske urgence oz. DTS (po šestih letih), ki poteka po načrtu,
  • zagotovitev denarja za urgentni center Ptuj in zagotovitev denarja za nadomestno gradnjo za Centra za invalidno mladino v Stari Gori,
  • oprema Splošne bolnišnice Slovenj Gradec in nekaj opreme za druge bolnišnice.

Ministrstvo za zdravje je pridobilo dodatna sredstva za dva dodatna programa za skrajševanje čakalnih dob: Enkratni dodatni program (EDP) 2016 (7,9 milijona evrov) in EDP 2017 (23 milijonov evrov) v skupni vrednosti 30,9 milijona evrov.

 
Vzpostavili smo osebni program skrajševanja čakalnih dob v okviru sporazuma s sindikatom Fides, ki uvaja tudi variabilno nagrajevanje za večji obseg in kvaliteto zdravstvenih storitev in prinaša dodatnih 36 milijonov evrov sredstev, od teh 18 milijonov v letu 2017 in 18 milijonov v letu 2018.

 
Za leto 2018 je zagotovljenih 58 milijonov evrov za skrajševanje čakalnih dob, to pomeni za plačilo dodatnih zdravstvenih storitev.

  


Skupno javno naročanje prinaša prihranke

 

V celoti smo prenovili zakonodajo na področju javnega naročanja, ki prinaša bolj poenostavljene postopke javnega naročanja ter zagotavlja večjo prožnost pri oddaji javnih naročil, večjo gospodarnost, učinkovitost, transparentnost, hitrejšo izvedbo postopkov, spodbuja trajnostno, socialno in inovativno javno naročanje.

 
Da bi postopki res tekli jasno in s čim manj zapleti, smo v sodelovanju s široko strokovno javnostjo pripravili tudi več smernic za javno naročanje (arhitekturne in inženirske storitve, informacijske rešitve, gradnje), vzpostavili tudi t. i. help-desk, enoto za pomoč uporabnikom, vodimo skupna javna naročila, pomembna pa je bila tudi uvedba elektronske podpore postopku javnega naročanja s popolnim prehodom na e-javna naročila (z orodji kot so: eKatalog, eRačuni, eDosje, eNabave...). Ko bomo začeli še z uporabo orodja eOddaja (elektronska oddaja in prejem ponudb oz. prijav), bodo vzpostavljena vsa orodja za izvajanje postopkov oddaje javnih naročil na elektronski način v celoti, kar Vlada RS načrtuje v januarju 2018.

 
V okviru prenove sistema javnega naročanja je bila vzpostavljena nova spletna aplikacija Statist, ki javnosti omogoča ažurno spremljanje oddanih javnih naročil v Republiki Sloveniji.

 
V letu 2017 se je uporaba modulov močno povečala, saj je trenutno v sistemu prijavljenih skupaj že več kot 2.800 uporabnikov.

 
V prvih 7 mesecih leta 2017 pri eDražbah beležimo že 8 % povečanje števila objavljenih dražb glede na celotno leto 2016.

 
V eDosjeju je bilo v letu 2016 izvedenih nekaj več kot 5000 poizvedb, v prvih 7 mesecih leta 2017 pa že več kot 11.000 poizvedb.

 
V eKatalogu se je število artiklov iz 4.000 leta 2016, v prvih sedmih mesecih letošnjega leta povečalo na 5.798 (do konca leta 2017 bo v izvajanju še nekaj dodatnih katalogov). Lani v povprečju 267 naročil na mesec, letos že 307 naročil na mesec.

 
Ministrstvo za zdravje in ministrstvo za javno upravo sta poleg tega pripravili skupni javni razpis za zdravila, s čimer smo v prvem letu prihranili okoli 20% denarja.

 
Ministrica za zdravje je s skupnim javnim naročilom za opremo za 7 urgentnih centrov prihranila 30% denarja oz. 3, 3 milijona evrov.

 
Sodelovali smo pri vzpostavitvi Intravizorja s cenami 90.000 zdravil in medicinskih pripomočkov.

  


Učinkovito pobiramo javne dajatve

 

Uvedba davčnih blagajn, ki pomeni pomemben korak k večji učinkovitosti pobiranja javnih dajatev in zmanjševanju sive ekonomije, je bila uspešna. Davčne blagajne so v prvem letu na podlagi povečanih vplačilih neto DDV, prispevkov za socialno varnost in dohodnine blagajnikov kot tudi davka od dohodkov pravnih oseb ter davka od dohodkov iz dejavnosti prinesle 81 milijonov evrov. Vlada je sicer ob uvedbi davčnih blagajn ocenila, da bodo te na letni ravni prinesle 75 milijonov evrov.

 
Od letošnjega leta je mogoče plačevati davčni odtegljaj in prispevke za socialno varnost s 5-dnevnim zamikom.

 
S 1. julijem 2016 je bil poenostavljen način plačevanja DDV pri uvozu blaga.

  


Poenostavljamo uradne postopke za državljane

 

Za večjo učinkovitost in kakovost delovanja pravosodnih organov smo zaostrili kazensko zakonodajo na področju gospodarskega kriminala (vključno s problematiko izogibanja prestajanju zaporne kazni ali sojenju), v kazensko procesno zakonodajo vnesli vzvode za hitrejše in učinkovitejše delo organov odkrivanja in pregona v fazi predkazenskega in kazenskega postopka (bolj pregledne dokazne podlage, omejevanje branja na glavnih obravnavah, itd.) in okrepili tožilske vrste z novim kadrom (33 novih tožilk in tožilcev v času mandata aktualne Vlade) ter najobsežnejšimi investicijami v vozni park ter opremo pravosodnih organov v zadnjih desetih letih (v letu 2017 npr. predvidena menjava celotne računalniške opreme tožilstva).

 
Zagotovili smo več deset novih zaposlitev v slovenskih zaporih, razbremenili pravosodne policiste številnih administrativnih opravil ter pričeli z vsemi potrebnimi aktivnostmi za rešitev zaporske problematike gradnjo novega zapora v Ljubljani, sodnikom in sodnicam dali nova orodja za zagotovitev hitrejših pravdnih in kazenskih postopkov ter bolj kakovostnega odločanja (vključno s problematiko vročanja in vračanja zadev na prvo stopnjo) in reformirali Državno pravobranilstvo v Državno odvetništvo z uvedbo kariernega sistema napredovanj in nagrajevanj najboljših pravnikov ter depolitiziranega kadrovanja.

 
Ministrstvo za pravosodje je prevzelo vlogo spremljanja izvrševanja sodb Evropskega sodišča za človekove pravice – v tem obdobju je Slovenija s strani Sveta Evrope postala prepoznana kot zgled izvrševanja sicer kompleksnih sodb.

 
Slovensko pravosodje je v tem obdobju mednarodno-primerjalno gledano krepilo pozitiven trend reševanja civilnih in gospodarskih pravdnih zadev na slovenskih sodiščih. Na prvi stopnji so se časi reševanja, sodeč po vsakoletni raziskavi Evropske komisije Justice Scoreboard, skrajšali z 420 dni v letu 2013 na 277 dni v letu 2017, ravno tako se je zmanjšalo število nerešenih zadev in sodnih zaostankov, in to kljub temu, da ima Slovenija med državami članicami izkazan največji pripad nekazenskih zadev na prebivalca. Obenem se je pomembno dvignila stopnja reševanja civilnih gospodarskih in pravdnih zadev z 98 % v letu 2013 na 105 % v letu 2017.

  


Zagotavljanje ugodnega poslovnega okolja

 

V letu 2016 je bil sprejet nov Zakon o prijavi prebivališča, ki se je začel uporabljati avgusta 2017. Eden od ciljev novega zakona je odprava administrativnih ovir na področju prijave prebivališča, saj se opušča nekatere obveznosti, kot so prijava na predpisanem obrazcu, posredovanje določenih podatkov ob izpolnjevanju prijavne obveznosti, obveznost stanodajalca, da posamezniku prijavi naslov za vročanje, uvaja uporabo sodobnega delovnega mesta s podpisnimi tablicami na upravnih enotah, možnost elektronske prijave začasnih prebivališč stanodajalcev itd. Novosti so tudi pri prijavi začasnega prebivališča, ki namesto enega velja dve leti, hkrati pa se omejuje število začasnih prebivališč.

 
Na področju prijave gostov je predvidena racionalizacija dela gostiteljev v okviru poročanja podatkov v turizmu. Gostitelji oziroma turistični in gostinski objekti ne bodo več pošiljali podatkov o gostih neposredno policiji, SURS in občinam, temveč prek enotne točke - spletne aplikacije Agencije RS za javnopravne evidence in storitve.

 
Vse več elektronskega poslovanja
V luči odprave administrativnih ovir in zniževanja stroškov je pomembno, da državni organi vse več poslujejo elektronsko.

 
FURS z letom 2017 sestavlja predizpolnjen obračun prispevkov za socialno varnost in ga zavezancem (samozaposlenim osebam in družbenikom) odlaga v sistem eDavki. Na ta način 73.000 zavezancem ni treba več mesečno vlagati obračunov.

 
Uprava RS za javna plačila (UJP) je v javni sektor uvedel projekt e-računov, pri čemer so proračunski uporabniki v letu 2014, ko prejemanje e-računov za proračunske uporabnike še ni bilo obvezno, prejeli 22.000 e-računov, v letih 2015–2017 pa povprečno letno 4 milijone e-računov.

 
S prenovljenim eUprava smo se v zadnjih dveh letih še bolj približali državljanom. Število registriranih uporabnikov je naraslo preko 43.000, število oddanih e-vlog na letni ravni pa se je po prenovi povečalo za 50%. Od prenove dalje vseskozi skrbimo, da se vsebine nadgrajujejo, dodajajo nove, aktualne storitve, velik poudarek pa dajemo stalnemu izboljševanju uporabniške izkušnje.
Portal smo prilagodili tudi uporabnikom s posebnimi potrebami, kot so slepi, slabovidni, gluhi, dislektiki, starejši. eUprava ponuja več kot 160 različnih elektronskih vlog na področjih, ki spremljajo vse pomembnejše dogodke v življenju posameznika od rojstva, preko šolanja in zaposlitve, do upokojitve. Tako lahko pridobimo vlogo za otroški dodatek ali potrdilo iz kazenske evidence, prijavimo začasno prebivališče ali dobimo informacije v zvezi z gradbenim dovoljenjem ali registracijo vozila.

 
Z Vodičem – Postopki ob rojstvu otroka, ki smo ga pripravili v letu 2016, bodo bodoči starši lažje in hitreje prehodili »birokratsko« pot dolžnosti in pravic, ki jih starševstvo prinese pred in po rojstvu otroka.

 
Državljani lahko preko e-Uprave vpogleda v uradne evidence (npr. aktivne prekrške v evidenci Policije),
Za storitev, za katero je potrebno plačilo, smo omogočili plačilo preko pametnih telefonov/tablic (aplikacija Hall mBills).

 
Pri vlogi za podaljšanje prometnega dovoljenja smo dodali tudi zavarovalnice (uporabnik na vlogi vpiše le številko veljavne police obveznega zavarovanja).

 
Od konca avgusta je dijakom in študentom na voljo e-vloga, ki jim omogoča, da prek spleta pridobijo enotno vozovnico integriranega javnega potniškega prometa, ki smo jo uvedli pred enim letom.

 
Predvidoma novembra bo enotna vozovnica javnega potniškega prometa uvedena za vse skupine prebivalcev. Postopno bodo uvedene dnevne vozovnice, mesečne in letne vozovnice za zaposlene in pripravljeni produkti integriranega javnega potniškega prometa za druge skupine potnikov.

  


Turizem ostaja pomemben generator razvoja in novih delovnih mest

 

Zakonodaja je še naprej usmerjena v zmanjševanje administrativnih ovir in razbremenitev gospodarstva ter vzpostavljanje ugodnejšega poslovnega okolja.

 
V letu 2016 smo aktivno pristopili k vzpostavljanju ugodnejšega poslovnega okolja za podjetnike predvsem skozi spremembe zakonodaje in tudi z zagotavljanjem višjih sredstev za promocijo slovenskega turizma v tujini ter dodeljevanjem finančnih spodbud za podjetja za razvoj novih in inovativnih turističnih produktov.

  


Privabljamo vedno več tujih investicij

 

Povečan obseg slovenskega turizma ustvarja priložnosti za nova delovna mesta in razvoj podjetništva v sektorju turizem.

 
Odlični podatki turističnega leta 2016, ki se nadaljujejo tudi v letošnjem letu, dokazujejo, da je turizem vse pomembnejša gospodarska panoga naše dežele, ki hkrati izkazuje še velik potencial za nadaljnjo rast.

 
V Sloveniji turizem v bruto družbeni produkt prispeva blizu 13 odstotkov, predstavlja 8 odstotkov celotnega izvoza in 37 odstotkov izvoza storitev. Slovenski turizem je v letu 2016 zabeležil za 9 odstotkov več prihodov turistov (4,3 milijona) in 8 odstotkov več prenočitev kot v letu 2015 in se približal meji 11, 2 milijonov prenočitev. Z 11 odstotki več števila prihodov tujih turistov in z 10 odstotki več tujih prenočitev (7,3 milijona) v letu 2016 se slovenski turizem ponovno uvršča nad evropsko in globalno povprečje. Po ocenah bo tudi priliv iz naslova izvoza potovanj zabeležil nove rekordne številke, saj znaša rast izvoza potovanj za prvih enajst mesecev 4 odstotke.

 
Od leta 2014 se povečuje tudi število turističnih prenočitev v Sloveniji. V 2014 jih je bilo skupaj malo manj kot 9.600.000, v 2015 jih je bilo prvič več kot 10 milijonov, v 2016 pa že več kot 11 milijonov. Leto 2017 obeta rekordno turistično sezono, v prvih sedmih mesecih letošnjega leta je bilo turističnih prenočitev 12 % več kot v istem obdobju lani.

  


Večja socialna varnost prebivalstva

 

V letu 2017 je bilo oziroma je v postopku obravnave za sofinanciranje investicijskih projektov iz naslova spodbujanja tujih neposrednih investicij 7 vlog po posebnem postopku na podlagi Zakona o spodbujanju tujih neposrednih investicij in internacionalizacije podjetij (npr. podjetje GKN Driveline d.o.o., Yaskawa itd.), ki skupaj predstavljajo več kot za 382 milijonov evrov investicij v RS in v okviru katerih bi bilo ustvarjenih skupno 1.108 novih delovnih mest.

 
V pripravi je Zakon o spodbujanju investicij, ki predvsem prinaša enako obravnavo tako domačih kot tujih investitorjev z vidika možnosti dodelitve investicijskih spodbud.

 
Večjo privlačnost slovenskega okolja za tuje investicije izkazuje tudi vsakoletna raziskava Svetovne banke Doing Business. Med 190 državami se je Slovenija v letu 2017 po povprečku vseh kriterijev uvrstila na 30. mesto. Posebno mesto v raziskavi ima tudi kriterij »zahtevnosti uveljavljanja gospodarskih pogodb«, ki nastane na podlagi ocen, kako dolgo bi trajalo reševanje namišljenega primera z v naprej določenimi parametri (na primer o vrednosti spora, pristojnem sodišču, dejanskim stanom, itd). Po tem kriteriju se Slovenija uvršča na 119. mesto, stroški za končanje postopka pa v povprečju znašajo 12,7 % vrednosti spora, kar je skoraj polovica manj od povprečja v državah profila »high income« Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD). Ravno tako smo visoko uvrščeni tudi po kriteriju reševanja plačilne nesposobnosti, kjer v letu 2017 zasedamo 12. mesto.

  


Družinam prijazna politika

 

Ker so gospodarski kazalci ugodnejši, nižja je brezposelnost smo želeli da bi to občutili tudi socialno najranljivejši. S paketom pomoči, ki je zajemal odpis dolga, reševanje problematike deložiranih družin, in reševanje težav z bančnimi računi smo želeli najprej socialno najbolj ogroženim omogočiti nov začetek. Skupaj (vlada, podjetja, občine) je bilo občankam in občanom odpisanega za 1.976.221,72 evrov dolga. Za socialno ogrožene deložirane družine je zagotovljenih 11 stanovanj.

 
Skupaj z MP smo spremenili Zakon o izvršbi in zavarovanju, tako da zdaj prejemnikom denarne socialne pomoči, varstvenega dodatka, otroškega dodatka ipd., ti prejemki v celoti ostanejo.

 
V zadnjih treh letih se je denarna socialna pomoč dvignila za dobrih 30 evrov iz 265,22 evrov v začetku leta 2014 na sedanjih 297,53 evrov (za samsko osebo) ali največ 889,61 evrov za družino (na primer za štiričlansko družino z dvema šoloobveznima otrokoma in brez zaposlitve).

 
Prav tako se je zvišala izredna denarna socialna pomoč, pogrebnina in posmrtnina, ter cenzus za varstveni dodatek, ki trenutno znaša 484,97 evrov (za samsko osebo).

 
Poleg razširitve do upravičenosti do varstvenega dodatka smo za izboljšanje socialnega položaja starejših pripravili spremembo Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in s tem vsem upokojencem, ki so kadarkoli delali polno pokojninsko dobo zagotovili znesek starostne pokojnine v višini 500 evrov mesečno, tudi v primeru, ko imajo ali bi imeli, zaradi nizkih plač po splošnih pravilih odmerjeno nižjo starostno pokojnino od 500 evrov mesečno.

 
Tako bomo izboljšali socialni položaj 45.291 upravičencem, med katerimi je večina žensk.
Po več letih so letos vsi upokojenci prejeli letni dodatek v višini od 90 do 400 evrov (odvisno od višine pokojnine).

 
Na področju otroških dodatkov bodo z vrnitvijo 7. in 8. razreda s prihodnjim letom v celoti odpravljeni varčevalni ukrepi iz leta 2012. 97.000 otrok pa že od leta 2016 prejema 10 % višji otroški dodatek. Subvencija za kosilo se je razširila za učence iz družin, ki se uvrščajo v 1. dohodkovni razred tudi za učence družin, ki se uvrščajo v 2. in 3. dohodkovni razred. Zaradi delne uvedbe 5. dohodkovnega razreda državno štipendijo prejema 3218 več dijakov in študentov.

 
Stopnja revščine pada
V Sloveniji dosegamo visoko ciljnost in učinkovitost vpliva socialnih transferjev na zmanjševanje revščine (po podatkih Svetovne banke iz 2015 imajo samo še štiri države v EU boljše rezultate glede na obseg sredstev in njihovo učinkovitost). Transferji na zmanjšanje revščine vplivajo z več kot 42% medtem ko je evropsko povprečje nekaj desetink nad 35%.

 
Tudi zato stopnja revščine že drugo leto zapored pada. V letu 2016 je nižja za 0,4 odstotne točke in znaša 13,9 %. Glede na vse sprejete ukrepe pričakujemo, da se bo trend upadanja revščine nadaljeval tudi v prihodnjem letu. Nadaljnje zniževanje revščine bomo dosegli tudi z uvedbo celovitega koncepta socialne aktivacije, ki je v teku in je namenjena osebam, ki se soočajo z dolgotrajno brezposelnostjo in največjo socialno izključenostjo.

  


Izenačevanje pravic invalidov

 

Poleg odprave varčevalnih ukrepov pri otroških dodatkih smo za dodatnih 15 dni razširili pravico do plačanega očetovskega dopusta. V celoti jih bodo očetje lahko izkoristili v letu 2018, ko bodo lahko koristili 30 dni plačanega očetovskega dopusta.

 
Po 41 letih smo s sprejemom Družinskega zakonika dobili novo moderno družinsko zakonodajo. Družina je v Družinskem zakoniku definirana kot življenjska skupnost otroka, ne glede na njegovo starost, z obema ali enim od staršev ali z drugo odraslo osebo, če ta skrbi za otroka in ima do otroka obveznosti in pravice. Otrok je torej tisti, ki ustvarja družino. Ščitimo otroke in družino, odločanje o ukrepih za varstvo koristi otrok pa prenašamo iz centrov za socialno delo na sodišča. Z Družinskim zakonikom področju družinske politike dajemo večjo veljavo v naši družbi.

  


Šola po meri otrok

 

V tem obdobju smo naredili tudi velik korak k izenačevanju možnosti invalidov. Prvič doslej v Sloveniji so tako tehnični pripomočki, ki so za vsakdanje življenje zelo pomembni, sofinancirani s strani države.

 
Gre za pripomočke, kot so npr.: elektronska varuška, svetlobni hišni zvonec z alarmom, videofon, indukcijska zanka, vibracijska ali govoreča zapestna ura, telefonski aparat z ojačevalnikom, govoreči kalkulator, govoreči diktafon, govoreča osebna tehtnica, različni programski vmesniki za računalnike, tablični in prenosni računalniki….Gibalno ovirani invalidi lahko uveljavljajo sofinanciranje 42-ih različnih prilagoditev vozila. Do uveljavitve pravilnika so si invalidi morali te pripomočke, če so jih želeli imeti, plačati sami.

 
Z letošnjim letom uvajamo Evropsko kartico ugodnosti za invalide.

  


Boljše razmere v visokem šolstvu

 

Uresničujemo zavezo o večji vključenosti otrok v vrtce. Za predšolske otroke, ki ne obiskujejo vrtca, bo od 1. 9. 2018 dalje omogočilo brezplačno obiskovanje krajših programov, poleg tega bo tudi poenostavljen postopek znižanega plačila vrtca.

 
Vzpostavili smo stabilno financiranje učbeniških skladov in tako v celoti zagotovili njihovo obnovo. Ministrstvo bo šolam vsako leto zagotavljalo sredstva za izposojo učbenikov iz učbeniškega sklada na osnovi števila učencev.

 
Z uveljavitvijo novele Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev se je še povečalo število učencev, ki prejemajo šolsko malico (98,6% jih je), več pa je tudi učencev, ki v šoli prejemajo kosilo (takšnih je 78,3%).

 
Od januarja 2016 dalje je do brezplačnega kosila upravičenih približno 8.500 učencev več (tisti, pri katerih povprečni mesečni dohodek na osebo, ugotovljen v odločbi o otroškem dodatku, znaša do 36% povprečne neto plače v RS).

 
Vrtcem, osnovnim, srednjim in višjim šolam, zavodom za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami, glasbenim šolam in dijaškim domovom, skupno 710 vzgojno-izobraževalnim zavodom, smo dobavili 2.265 osebnih računalnikov, 1303 prenosnih računalnikov in 113 projektorjev.

  


Več sredstev za znanost

 

Z novelo smo uvedli pomembne spremembe v sistem visokega šolstva, predvsem povečali fleksibilnost študijskih programov (hitrejše prilagajanje izzivom okolja), povečali avtonomijo visokošolskih institucij, uvedli pregleden in na rezultatih temelječ način financiranja študijske dejavnosti. Zagotovili smo stabilnost in predvidljivo rast financiranja visokega šolstva in nadaljnjega razvoja kakovosti na tem področju. Rezultati so vidni že v letu 2017. Na podlagi zakonske določbe znaša rast sredstev za študijsko dejavnost v letu 2017 6,2 milijonov EUR, predvidena rast v letu 2018 pa je preko 9 milijonov evrov. S tem smo glede financiranja že v letu 2017 dosegli referenčno leto 2011, v nadaljnjih letih pa bo rast postopno vodila do ciljnega obsega 1% BDP.

 
Za izvajanje strategije internacionalizacije slovenskega visokega šolstva 2016-2020 je bil sprejet Akcijski načrt 2016-2018, ki ima 25 ciljev ter več kot 50 ukrepov v skupni vrednosti okoli 57 milijonov evrov, od tega okoli 18 milijonov evrov za mednarodno znanstveno raziskovalno in razvojno sodelovanje. Drugi Akcijski načrt 2018-2020 pa bo pripravljen na osnovi evalvacije prvega ter v skladu s predvidenimi proračunskimi in kohezijskimi sredstvi za naslednje obdobje.

  


Po 19. letih nov zakon o športu

 

Trend upadanja sredstev za znanost se je v mandatu te vlade ustavil. Še več, v letu 2015 so se sredstva za znanost primerjalno povečala za 5,6 odstotka. Vlada se je zavezala, da bo v letu 2018 področju znanosti namenila dodatnih 18 do 20 milijonov evrov sredstev. V pripravi je tudi Zakon o raziskovalni in razvojni dejavnosti, s katerim bo ministrstvo tudi za to področje, tako kot ga je za visoko šolstvo, zagotovilo stabilno in predvidljivo financiranje, s ciljem povečevanja sredstev skladno s strateškimi dokumenti.

 
Slovenija je postala pridružena članica eminentne znanstvene družine CERN
Po dolgoletnih prizadevanjih, da Slovenija vstopi v CERN, ji je to uspelo v mandatu te vlade. S pridružitvijo Slovenije v CERN so odprte priložnosti za slovensko gospodarstvo, še zlasti za visoko tehnološka podjetja, za raziskovalke in raziskovalce, sodelovanje pa se bo razširilo tudi na področju izobraževanja. Članstvo v CERN predstavlja jasno usmeritev Slovenije, da želi postati visokotehnološka družba, ki v skupini z najrazvitejšimi državami prispeva svoj delež k nadaljnjemu razvoju sveta in si obenem skladno s tem za gospodarstvo obeta ustrezen delež pri uporabi rezultatov.

  


Slovenija ostaja varna država

 

Nov Zakon o športu postavlja sodobne temelje za vsa področja javnega interesa v športu, za športne programe, za športne objekte in površine, za razvojne dejavnosti in organiziranost v športu, za športne prireditve in promocijo športa ter za družbeno in okoljsko odgovornost v športu. Državljankam in državljanom zakon prinaša večjo dostopnost do športa (možnost brezplačnih športnih programov in brezplačne uporabe športnih objektov oziroma površin za šport v naravi), športnikom omogoča dvojno kariero, najboljši bodo upravičeni do izjemne pokojnine. Zakon širi pravico zaposlovanja vrhunskih športnikov in prinaša boljšo sistemsko ureditev področja športa invalidov.

  


Uspešno obvladujemo migracijske toke

 

Drugi tir je prioritetni projekt vlade. Maja 2017 je bil sprejet Zakon o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača–Koper, ki je podlaga za pregledno in učinkovito izvedbo investicije na način, ki bo kar najmanj obremenil davkoplačevalce. Ministrstvo je v tem letu intenziviralo aktivnosti za to, da bi čim prej lahko začeli graditi drugi tir.

 
Projekt smo prijavili na razpis v okviru finančnega programa Instrument za povezovanje Evrope (IPE) 2016. Prejeli smo 44,3 milijona evrov nepovratnih evropskih sredstev za pripravljalna dela in konec avgusta 2017 objavili javni razpis za pripravljalna dela za drugi tir. Prijavili smo se na IPE Blending razpis za izgradnjo sedmih tunelov na drugem tiru Divača–Koper, in sicer za evropsko sofinanciranje v višini 163,5 milijona evrov.

 
Vlada je junija 2017 sprejela odločitev, da se tri servisne ceni v največjih predorih zgradijo v polnem profilu, kar v naslednji fazi omogoča nadgradnjo v dvotirno progo.

 
Julija 2016 se je začel graditi prvi kilometer drugega tira - izvlečni tir. Za projekt smo prejeli 14,2 milijona evropskih sredstev, končan bo leta 2019.

 
V teku je javni razpis za nakup 25 novih vlakovnih kompozicij, in sicer na podlagi sklenitve 15-letne pogodbe o izvajanju javne gospodarske službe prevoza potnikov v železniškem prometu med vlado in Slovenskimi železnicami.

  


Razvijamo železniško infrastrukturo

 

S podpisom protokola za 3. razvojno os smo potrdili, da je projekt 3. razvojne osi prioritetni projekt državne cestne infrastrukture. Trenutno poteka pridobivanje zemljišč in izdelava projektne dokumentacije za gradnjo južnega in severnega dela 3. razvojne osi.
 

Na področju avtocest se v letu 2017 nadaljuje gradnja avtocestnega odseka Draženci–Gruškovje – 1. faza bo končana konec leta, celotni odsek pa prihodnje leto. Za drugo cev predora Karavanke smo pridobili evropska sredstva in gradbeno dovoljenje (celoten projekt, vključno z obnovo obstoječe cevi, bo končan v 2022). Septembra bo končan polni priključek Šmarje Sap. Začela se bo gradnja protivetrne zaščite na odseku hitre ceste Razdrto–Vipava. DARS je začel na avtocestnem omrežju in omrežju hitrih cest izvajati obnovitvena dela v višini 35 milijonov evrov.  Obalno cesto med Koprom in Izolo smo marca 2017 zaprli za promet, saj je DARS izdal soglasje, po katerem za vožnjo skozi predor Markovec vinjeta ni več potrebna. S tem smo pridobili dodatne štiri kilometre obale in odprli nove možnosti za razvoj obalnega turizma.  Ta vlada je za prepotrebne investicije v cestno infrastrukturo in novogradnje v proračunu za leto 2017 zagotovila 198,3 milijona evrov (20,4 milijona evrov več kot leta 2016), v 2018 pa 206,2 milijona. Če se bo trend zagotavljanja sredstev, namenjenih investicijam v cestno infrastrukturo in novogradnjam, nadaljeval, bo lahko Slovenija v šestih letih vzpostavila kakovostno raven državnih cest.  V preteklem letu smo na državnih cestah izvedli več kot 300 različnih posegov v cestno infrastrukturo, končali smo 18 projektov v vrednosti nad 100.000 evri. Obnovljenih je bilo 79 kilometrov vozišč in rekonstruiranih 11 križišč ter saniranih 20 premostitvenih objektov, izvedla so se popravila na 314 odsekih v skupni površini 432 tisoč kvadratnih metrov, vgrajenih pa je bilo skoraj 78 ton asfaltov. Z različnimi tehničnimi ukrepi smo zvišali stopnjo prometne varnosti na 93 odsekih cest.  V letu 2017 so predvideni: ureditev 19 odsekov cest skozi naselja, sanacija voziščnih konstrukcij na 120 kilometrih cest, rekonstrukcija 11 križišč, modernizacija 25 kilometrov cest in ureditev 5 kilometrov kolesarskih povezav. Trenutno potekajo dela na naslednjih večjih projektih: na južni obvoznici v Murski Soboti, severni obvoznici na Bledu in obvoznici v Krškem ter rekonstrukcija starega mostu čez Dravo na Ptuju.

  


Gradnja nove cestne infrastrukture in izboljšave stare

 

Na področju odkrivanja in preiskovanja kriminalitete je boj proti gospodarski kriminaliteti ena od prednostnih nalog policije, še zlasti na področjih z večjim tveganjem za pojav gospodarskih in korupcijskih kaznivih dejanj (bančništvo, javna pooblastila, zdravstvo, zaščita finančnih interesov EU, ranljive skupine).

 
Prek projektov Evropske multidisciplinarne platforme za boj proti kriminalu in v sodelovanju z Europolom ter drugimi tujimi in domačimi organi nadaljujemo boj proti organiziranemu kriminalu in drugim hudim oblikam kriminala.

 
Policija je leta 2015 vzpostavila povezavo z Interpolovo mednarodno zbirko posnetkov spolno izkoriščanih otrok za ugotavljanje identitete in zaščito otrok po vsem svetu. Rezultati so že vidni, saj smo ugotovili identiteto 73 oz. 87,2 % otrok - žrtev internetnih zlorab in poskrbeli za njihovo zaščito oz. podporo.

 
Stopnjujemo ukrepe na področju prometne varnosti
Stopnjujemo aktivnosti in ukrepe na področju prometne varnosti. Pri tem sledimo razvoju in uporabi novih metodologij v nadzorstvenih aktivnostih, zato vseskozi posodabljamo in nadgrajujemo opremo za nadzor prometa in opravljanje ogledov krajev prometnih nesreč ter obnavljamo vozni park.
 
Sprejeta je bila sprememba Zakona o voznikih, ki uvaja sistemsko rešitev uporabe alkoholnih ključavnic in obvezno uporabo zaščitne kolesarske čelade za kolesarje in potnike na kolesih do dopolnjenega 18. leta starosti.

 
Novelirali smo Zakon o motornih vozilih in tako od maja 2017 uvedli obvezno registracijo mopedov z največjo hitrostjo 25 km/h.

  


Konkurenčnost oz. internacionalizacija slovenskega kmetijstva

 

Intenzivno spremljamo stanje glede migracijskih tokov, analiziramo razpoložljive podatke in informacije, ki kažejo na spremembe na področju migracij, in izdelujemo analize tveganja. Policija je maja 2016 po zaprtju balkanske migracijske poti pripravila načrt ukrepov v primeru velikega povečanja prihoda ilegalnih migrantov. S svojimi aktivnostmi, zakonskimi, operativnimi in organizacijskimi ukrepi smo uspeli obvladati migracijski tok in kljub visokemu povečanju nezakonitih prehodov državne meje (167,8 % v prvem polletju 2017 v primerjavi z enakim obdobjem 2016) zagotavljamo ustrezno varovanje zunanje schengenske meje.

 
Slovenija je leta 2016 začela udejanjati zaveze EU o skupni delitvi bremen, povezanih z migrantsko krizo - premestitvi 567 oseb iz Grčije in Italije. Do sedaj smo posredovali 75 % celotne zaveze za sprejem oseb iz Grčije in Italije, pri čemer še čakamo na predloge oziroma odgovore obeh držav. Tako je bilo v Slovenijo do zdaj premeščenih 217 oseb, kar predstavlja 38,3 % zaveze naše države.

 
Konec julija se je zaključil pilotni projekt namestitve mladoletnikov brez spremstva, ki se je izkazal za primer dobre prakse. Vlada je sklenila, da se projekt nastanitve mladoletnikov brez spremstva do vzpostavitve ustrezne sistemske rešitve nadaljuje v Dijaškem domu Postojna. Urad Vlade RS za oskrbo in integracijo migrantov bo do 31. decembra 2018 v sodelovanju z MNZ, MDDSZ, MIZŠ in MZ vzpostavil sistemsko obliko nastanitve in obravnave mladoletnikov brez spremstva kot ločeno enoto za celovito obravnavo.

 
S kombinacijo premišljenih ukrepov smo uspeli v celoti obvladati migracijske tokove in zagotoviti, da je Slovenija vse od druge polovice 2015, ko je prišlo do povečanih migracijskih tokov tudi proti in preko naše države, v celoti obvladovala razmere na human in hkrati učinkovit način. S sprejetimi ukrepi zagotavljamo obvladljive razmere tudi sedaj, hkrati ostajamo solidarna država in članica EU ter ne preobremenjujemo azilnega sistema v državi. S tem se je potrdila pravilnost usmeritve, da samo z načrtovanimi in premišljenimi ukrepi lahko zagotovimo obvladljive razmere na eni strani, hkrati pa tudi rešitve pomoči potrebnim osebam.

  


Za trajnostno oskrbo z energijo

 

V okviru internacionalizacije oz. spodbujanja izvoza tako na trge Evropske unije, kot tudi na trge tretjih držav sledimo predvsem interesu slovenskih živilsko predelovalnih podjetij, vidiku globalne prisotnosti ciljne države, kompatibilnosti njenega gospodarstva, ustrezne konkurenčnosti, napovedane stopnje rasti in tveganja ter skupnim ciljem, ki so opredeljeni v vladnem Programu spodbujanja internacionalizacije 2015 - 2020 in njegovem akcijskem načrtu Mednarodni izzivi 2017-2018.

 
V zadnjem letu smo odobrili obrate za izvoz mleka in mlečnih izdelkov na Kitajsko, internacionalizirali kmetijstvo, kmetijsko raziskovalno delo in živilsko-predelovalno industrijo (prioritetne tretje države so Kitajska, Črna Gora, Rusija). S številnimi aktivnostmi smo zagotovili polno podporo pobudi za razglasitev 20. maja za svetovni dan čebel pri OZN; Slovenija pričakuje, da bo za zasedanju GS OZN decembra 2017 pobuda tudi uradno razglašena in da bomo prihodnje leto že obeleževali prvi svetovni dan čebel.

 
Prednost dajemo lokalni preskrbi in kakovosti hrane
Poseben poudarek namenjamo aktivnostim, povezanim z dolgoročnim in partnerskim sodelovanjem med gospodarskimi subjekti vzdolž celotne verige preskrbe s hrano. Promoviramo kratke oskrbne verige z lokalnimi proizvodi ter vključevanje lokalnih ponudnikov v zelena javna naročila oz. v oskrbo javnih zavodov. V javnih zavodih je tako delež slovenske (lokalne) hrane leta 2014 znašal 38,7 %, ocenjujemo, da bo letos znašal blizu 50 %.

 
Zagotovili smo vse potrebne strateške dokumente ter druge aktivnosti, ki omogočajo učinkovito izvajanje Zakona o promociji kmetijskih pridelkov in živil za sektorja mleka ter govejega in perutninskega mesa (začetek izvajanja sheme v 2016). Začenjamo tudi postopke za vstop v promocijo za sektor sadja.

 
Uvedli smo shemo Izbrana kakovost - Slovenija: potrošniku poleg zagotovljene in preverjene stalne nadstandardne kakovosti jamči tudi surovino, ki je pridobljena s pridelavo ali rejo v Sloveniji.

 
Izvajali smo tudi aktivnosti za uvajanje lokalnih živil v javne zavode, z novelo Zakona o kmetijstvu (maj 2017) smo omogočili vzpostavitev organizacij oziroma skupin proizvajalcev z namenom povezovanja in zmanjševanja stroškov proizvodnje na področju kmetijstva.

 
Pomembna je tudi krepitev agroživilskih verig, zato smo s ciljem odprave nepoštenih in nedovoljenih praks med partnerji uvedli institut varuha odnosov v verigi preskrbe s hrano. Slovenija je skupaj s Češko in Slovaško opozorila na problem nepoštenih praks v agroživilski verigi in potrebo po enotnem evropskem zakonodajnem okviru.

 
Večja ciljna usmerjenost in strateška domišljenost javnofinančnih transferjev v kmetijstvo in podeželje
V prizadevanjih za večjo gospodarnost, ciljno usmerjenost in strateško domišljenost vseh javnofinančnih podpor v kmetijstvu in na podeželju (še posebej za naložbene podpore) si prizadevamo za takšne javnofinančne transferje, ki bodo pripomogli k doseganju merljivih ciljev v smislu krepitve produktivnosti, dodane vrednosti, razvoja dopolnilnih dejavnosti in zaposlovanja na kmetijah, izboljšanja stanja okolja in narave, večje energetske učinkovitosti in prilagajanja podnebnim spremembam. Učinkovito smo zaključili Program razvoja podeželja (PRP) 2007-2013 in zagotovili 99,96% črpanje razpoložljivih sredstev.


PRP 2014-2020: pomeni uspešno uveljavitev nove kmetijske politike in prilivov v kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v vrednosti 1,1 milijarde evrov v celotnem programskem obdobju.

 
Skrb za boljše upravljanje in varstvo kmetijskih zemljišč kot pomembnega naravnega vira
Sprejeli smo pravne podlage za določitev trajno varovanih kmetijskih zemljišč.

 
Nov Zakon o agrarnih skupnostih
le-tem pomembno olajšuje upravljanje lastnine, ki obsega skoraj 4% celotnega slovenskega premoženja.

 
S ciljem prilagajanja na podnebne spremembe je Vlada RS sprejela Strateški načrt namakanja do leta 2023.

 
Sprejeli smo Zakon o prepovedi gensko spremenjenih organizmov, ki je pomemben iz vidika biotske raznovrstnosti in ekološkega kmetovanja ter zagotavljanja visoke dodane vrednosti kmetijske proizvodnje.

  


Skrb za okolje

 

Junija 2017 je bil javnostim predstavljen predlog Energetskega koncepta Slovenije (EKS), ki bo septembra poslan v javno obravnavo. Predlog EKS določa cilje zanesljive, trajnostne in konkurenčne oskrbe z energijo do leta 2030 in okvirno do 2050. Za izpolnitev cilja zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2050 za ciljnih 80 % bo treba doseči vsaj 52 % obnovljivih virov energije v bruto končni rabi energije, vsaj 38 % prihrankov primarne energije glede na projekcije PRIMES 2007 in vsaj 66 % električnih vozil v voznem parku.

 
Začeli smo črpati sredstva iz finančne perspektive 2014–2020, v kateri je za področje energetike namenjenih 234 milijonov evrov, od tega 186 milijonov za učinkovito rabo energije, 24 milijonov za obnovljive vire energije (OVE) in 24 milijonov za razvoj pametnih omrežij. V okviru tega se bo spodbujalo energetsko prenovo stavb, predvsem javnega sektorja, rabo OVE pri proizvodnji toplote in električne energije ter inteligentne sisteme za distribucijo energije, ki delujejo pri nizkih in srednjih napetostih.

 
Za energetsko prenovo stavb v državni in občinski lasti imamo na voljo 115,2 milijona evrov nepovratnih evropskih sredstev in 50 milijonov evrov povratnih sredstev. Prenovljena bo četrtina vsega stavbnega fonda oz. okrog 22 milijonov kvadratnih metrov stavbnih površin, od tega 1,8 milijonov kvadratnih metrov javnih stavb.

  


Področje prostora, gradnje in stanovanj

 

Na področju boljšega upravljanja z vodami in zmanjšanja poplavne ogroženosti smo izvedli številne zelo pomembne aktivnosti.

  
Ustanovili smo nov organ v sestavi - Direkcijo RS za vode; vzpostavili portal eVode; sprejeli več načrtov - Načrt upravljanja voda (NUV) na vodnih območjih Donave in vodnem območju Jadranskega morja, Načrt upravljanja z morskim okoljem (NUMO) in Načrt zmanjševanja poplavne ogroženosti 2017 – 2021 (NZPO). MOP je pripravil EU bilateralne in transnacionalne projektov s konkretnimi protipoplavnimi ukrepi, ki vključujejo tako gradbene kot negradbene protipoplavne ukrepe, v pripravi in izvajanju, v višini približno 23 mio EUR. Izvedene naloge bodo doprinesle k učinkovitejšemu in preglednejšemu delu, doseganju boljšega stanja površinskih in podzemnih voda ter morskega okolja, zmanjševale poplavno ogroženost in poenostavile številne postopke na področju upravljanja z vodami.

 
Sprejet je bil Zakon o dimnikarskih storitvah, ki uporabnikom prinaša možnost izbire dimnikarske družbe z vsemi koristmi konkurenčnega trga, za uporabnike prijaznejšo izvajanje storitev ter cenovno konkurenčnost, saj so določene najvišje dovoljene cene storitev. Nov sistem prinaša tudi prednosti za dimnikarske družbe, ki po novem niso več omejene na območja, hkrati pa pomeni priložnost tudi za tiste, ki do zdaj niso mogli opravljati dejavnosti, da ob izpolnjevanju pogojev vanjo lahko vstopijo.

 
Uspešno se izvajajo odloki o načrtu kakovosti zraka za vsa območja preseganj (Celje, Kranj, Ljubljana, Maribor, Murska Sobota, Novo mesto, Zasavske občine).

 
Na področju krožnega gospodarstva je MOP pripravil in vlada sprejela Program o ravnanju z odpadki in program preprečevanja odpadkov. S programom se na podlagi analize obstoječega stanja na področju ravnanja z odpadki določijo ukrepi, potrebni za izboljšave na področju okoljsko primerne priprave za ponovno uporabo, recikliranja, predelave in odstranjevanja odpadkov, za območje celotne Slovenije.

 
Slovenija je bila druga najuspešnejša država na razpisu LIFE 2016. Od 14 oddanih projektov jih je bilo 7 uvrščenih v drugo fazo.

 
Sprejet je bil Okvirni program za prehod v zeleno gospodarstvo (OPZG) z Akcijskim načrtom izvajanja OPZG in Načrtom aktivnosti ministrstev in vladnih služb 2015 – 2016. Okvirni program je dokument, s katerim želi MOP z drugimi resorji in deležniki začeti proces povezovanja znanja ter doseganja konsenza glede vizije, da je zeleno gospodarstvo strateška usmeritev države.

  


Izboljšanje stanja v obrambnem resorju

 

Sprejeti predlogi Zakona o urejanju prostora, Gradbenega zakona in Zakona o arhitekturni in inženirski dejavnosti pomenijo celovito prenovo prostorske in gradbene zakonodaje, katere namen je poenostaviti postopke prostorskega načrtovanja in graditve objektov ter uzakoniti fleksibilnejše mehanizme za načrtovanje in dovoljevanje objektov, ki bodo omogočili varnejše okolje za investicijske namere, kvaliteten prostorski razvoj, odpravili razloge za pojavljanje nezakonitih gradenj in slediti cilju odprave administrativnih ovir ter načelu dovoljevanja »vse na enem mestu«.

 
Vzpostavljen je sistem za evidentiranje upravnih aktov na področju graditve in začeti projekti eProstor. V letu 2016 je MOP pričel z izvedbo projekta eGraditev in ostalih projektov v sklopu programa projektov eProstor, ki bodo do leta 2020 financirani iz sredstev kohezijske politike. S tem bo državljanom in pravnim subjektom omogočeno elektronsko poslovanje v postopkih pridobitve gradbenega dovoljenja in evidentiranja nepremičnin, občinam in ministrstvom pa bo omogočeno elektronsko poslovanje v postopkih priprave prostorskih aktov (ePlan).

 
Ministrstvo za okolje in prostor izvaja vse potrebne aktivnosti pri zaključevanju okoljskih projektov v okviru evropske kohezijske politike 2007 - 2013 in pri njihovi izvedbi v obdobju 2014 – 2020 (poteka že črpanje sredstev za projekte, za katere je namenjenih približno 250 mio EUR). Ključna prioriteta MOP v okviru izvajanja evropske kohezijske politike za obdobje 2014 - 2020, je bila izvedba vseh potrebnih aktivnosti, da so bile za 9 od 11-ih t.i. pripravljenih projektov, izdane odločitve o podpori. Na projektih so se pričela gradbena dela na terenu, poteka že črpanje sredstev evropske kohezijske politike 2014-2020.

 
Sprejeta je bila Resolucija o Nacionalnem stanovanjskem programu za obdobje 2015–2025 (NSP). Z NSP je država oblikovala aktivno stanovanjsko politiko, ki bo prispevala k ureditvi razmer na stanovanjskem področju ter k dolgoročnemu zagotavljanju kvalitete bivanja za vse prebivalce. V letu 2016 je že v teku več pilotnih projektov (stanovanjske skupnosti za mlade, pilotni projekt službe za najemniško upravljanje), izdelana študija vpeljave stanovanjskega dodatka v povezavi z novo najemninsko politiko.

  


Koriščenje evropskih sredstev

 

Skladno z zavezo, da se bomo zavzemali za vzdržen in učinkovit sistem zagotavljanja posameznikove in nacionalne varnosti, smo zelo veliko naporov vložili v pripravo spremembe obeh krovnih zakonov na obrambnem področju – Zakona o obrambi in Zakona o službi v Slovenski vojski. Predloga zakonov sta po dolgi javni razpravi tik pred obravnavo na vladi.

 
S sprejetjem zakonov bo doseženo temeljito izboljšanje statusa pripadnic in pripadnikov Slovenske vojske, poleg tega bodo na sistemski ravni uveljavljena strokovna in transparentna merila ter opredeljene karierne poti v Slovenski vojski. Določeno izboljšanje statusa pripadnikov Slovenske vojske je bilo že doseženo s postopnim odpravljanjem restriktivnih ukrepov, uvedenih v obdobju največjega varčevanja.

 
Za izgradnjo najpomembnejših zmogljivosti in povečanje pripravljenosti Slovenske vojske je Vlada obrambnemu resorju že leta 2017 odobrila dodatna finančna sredstva v višini 24,3 milijona evrov. Tako je večletni trend padanja obrambnih izdatkov ustavljen. Pri investicijah je poseben poudarek na izgradnji prednostnih nacionalnih zmogljivosti.

 
Sodelovanje Slovenske vojske v sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter z zdravstvenim sistemom
Ministrstvo za obrambo si prizadeva, da bi svoje zmogljivosti v čim večji meri izkoristili v neposredno korist državljanov. Pri tem sledimo Resoluciji o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2025: Slovenska vojska bo v primernem obsegu zagotavljala dvonamenskost zmogljivosti za potrebe sodelovanja v sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter podporo drugim državnim organom in organizacijam pri zagotavljanju varnosti.

 
Vzpostavili smo modularno zmogljivost Slovenske vojske za zaščito, reševanje in pomoč. Gre za sodelovanje več sto ustrezno usposobljenih pripadnikov Slovenske vojske, z dvonamenskimi sredstvi in opremo pri zaščiti, reševanju in pomoči ob izrednih dogodkih. O aktiviranju zmogljivosti odloča Vlada Republike Slovenije na predlog poveljnika Civilne zaščite Republike Slovenije. Aktiviranje enote je izvedeno v 24 urah.

 
Projekt uporabe letala Falcon za prevoz človeških organov za potrebe transplantacij je eden največjih projektov v Slovenski vojski z jasno izraženo humanitarno noto, ki temelji na skupni skrbi za zdravje državljanov na podlagi skupne uporabe zmogljivosti. Prevoz organov z letalom Slovenske vojske omogoča slovenskim bolnikom časovno prednost, kajti z zelo kratkim odzivnim časom (dve uri) se možnost, da pacient preživi, izjemno poveča. Vsi leti za namene Eurotransplanta so posebni leti, poimenovani kot bolnišnični oziroma reševalni leti (angl. Hospital flight), kar pomeni, da imajo taki leti prednost pred drugimi. Od podpisa pogodbe marca 2015 do 5. junija 2017 smo prepeljali štiriindvajset organov za presaditev in protistrup, ki ga v Sloveniji nismo imeli, ter tako pomagali rešiti življenje državljana, ki ga je ugriznila kača.

  


Slovenska strategija pametne specializacije

 

S pomočjo evropskih sredstev podpiramo številne uspešne zgodbe ljudi, organizacij, podjetij in drugih ter vlagamo v našo skupno prihodnost.

 
Do danes smo z evropskimi sredstvi podprli več kot 230 projektov, programov ali javnih razpisov v skupni vrednosti 1,3 milijarde evrov, ki imajo skupni cilj: rast in nova delovna mesta. V letih 2015, 2016 in 2017 je torej Slovenija od skupno dobrih 3 milijard evrov razpoložljivih evropskih sredstev v več kot 1430 projektov usmerila nekaj nad 40 odstotkov vseh sredstev, ki so nam na voljo do leta 2023 in imajo dolgoročne učinke na kakovost življenja prebivalk in prebivalcev. Z vsakim ustvarjenim delovnim mestom, z vsako vključitvijo posameznika v programe znanja, z vsakim zgrajenim kilometrom železniške infrastrukture, kvadratnim metrom raziskovalne in izobraževalne infrastrukture, možnostjo boljše zdravstvene oskrbe in z vsako spodbudo podjetjem, ustvarjamo nove priložnosti za nadaljnji uspešni razvoj. Izvajanje je torej v polnem teku, bo pa treba še marsikaj postoriti, predvsem na področju pospeševanja posameznih faz, ki vodijo do uspešnih povračil iz bruseljske blagajne v slovenski proračun.

 
Na področju transnacionalnih programov Srednja Evropa, Podonavje, Jadransko-Jonski program ADRION, Mediteran, Območje Alp, Interreg EUROPE in Interact je Slovenija ena najbolj uspešnih držav članic EU in se v zadnjem letu uvršča ob bok Nemčije, Francije in Italije. Preko 300 slovenskih projektnih partnerjev sodeluje v več kot 190 projektih v skupni vrednosti 50 milijonov evrov sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR). Če upoštevamo dejstvo, da je bil vložek ESRR sredstev Slovenije v skupne proračune programov približno 1 odstotek, kar znaša 1,6 milijona evrov ESRR, je uspešnost res izjemna.

  


Dolgoročna strategija razvoja države

 

Do 2023 bo v Sloveniji izvedenih za 461 milijonov evrov naložb iz evropskih sredstev na področju raziskav, razvoja in inovacij oz. za več kot milijardo evrov, če tem področjem dodamo še področje razvoja človeških virov, podjetništva in internacionalizacije.

 
Slovenska strategija pametne specializacije (S4) je strateško usmerjena v trajnostne tehnologije in storitve za zdravo življenje, na njeni osnovi pa Slovenija prehaja od sledilca v soustvarjalca globalnih trendov.

  


Kultura kot del naše identitete

 

Vlada se je na začetku mandata lotila priprave celovite dolgoročne strategije razvoja države in se zavezala, da bo ta v proces vključila čim širši nabor deležnikov. Po proučitvi stanja je bilo ugotovljeno, da zgolj strategija za delovanje države ne bo dovolj, da Slovenija potrebuje bolj dolgoročno usmeritev. Zato smo na vključujoč način, s prebivalkami in prebivalci Slovenije pripravili Vizijo Slovenije do leta 2050, ki govori o tem, kakšno državo si želimo v prihodnosti. Vlada in javnost so se z dokumentom seznanili 9. februarja 2017, ob razpravah o viziji pa se je poleti 2016 pričela tudi priprava dolgoročne strategije. V tem času so bile izvedene številne tematske in strokovne razprave ter neformalno medresorsko usklajevanje. Osnutek Strategije razvoja Slovenije do leta 2030 bo predvidoma jeseni 2017 posredovan v seznanitev vladi in v širšo javno razpravo, ki ji bo sledilo sprejetje strategije.

  


Aktivna zunanja politika

 

Sprejeta sprememba krovnega Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo prinaša izboljšanje položaja samozaposlenih v kulturi in rešuje problematiko izplačevanja pokojnin baletnim plesalcem. Poleg tega je ministrstvo podaljšalo čas priznavanja pravice do plačila prispevkov za socialno varnost iz državnega proračuna, ki se podaljšuje s treh let na pet let ter zvišalo starostno mejo za pridobitev trajne pravice, in sicer s 50 let na 55 let.

 
Konec leta 2016 je bil na UNESCO Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva vpisan Škofjeloški pasijon. V aktualnem evalvacijskem ciklusu je nominacija Obhodov kurentov, o kateri bo mednarodni odbor odločal novembra letos. Marca letos sta bili oddani še: nominacija, Klekljanja čipk in večnacionalna nominacija Suhozidne gradnje (nosilni partner Ciper). Oddana je bila tudi nominacija spominske cerkve na Javorci za pridobitev Znaka evropske dediščine.

 
Ministrstvo za kulturo je prvič po letu 2012 izvedlo Javni razpis za izbor kulturnih projektov na področju nepremične kulturne dediščine, ki jih bo v letih 2017–2018 sofinancirala Republika Slovenija iz dela proračuna, namenjenega za kulturo, v okviru katerega bo v letošnjem in prihodnjem letu sofinanciralo obnovo 44 kulturnih spomenikov v skupni višini 1,52 milijonov evrov.

 
Slovenski filmski center je v sodelovanju s Slovensko turistično organizacijo in Ministrstvom za kulturo na največji evropski filmski tržnici v Cannesu, 22. maja 2017 svetovni filmski javnosti uspešno predstavil ukrep denarnih povračil za tuje producente. Ta predstavlja pomemben del celostnega razvoja filmske in avdiovizualne panoge v Republiki Sloveniji, hkrati pa dolgoročno prinaša pozitivne gospodarske, finančne in promocijske učinke, vpliva na razvoj storitvene dejavnosti in z njo povezane poklice, ter pripomore k novim delovnim mestom v filmski ustvarjalnosti in industriji. Nenazadnje ukrep denarnih povračil krepi tudi prepoznavnost Slovenije kot turistične destinacije.

 
Ministrstvo za kulturo je podprlo projekt spodbujanja družinske pismenosti z naslovom »V objemu besed«, katerega namen projekta je predvsem postaviti ustrezne mehanizme za spodbujanje družinskega branja. Projekt, ki poteka od septembra 2016, zaključil pa se bo 25. novembra 2017, izvaja Univerza v Mariboru skupaj z Društvom Bralna značka Slovenije, vanj je vključenih 325 družin, pri čemer prijavitelji poročajo o odlični udeležbi (poleg uradno sodelujočih 332 vrtčevskih otrok) odraslih in drugih članov družine (starši, stari starši, tudi starejši bratje in sestre). Pri izbiri družin je bil upoštevan tudi pogoj razpršenosti in delitve na odstotke glede vzhodnih (60–70 %) in zahodnih regij (30–40 %), prijavitelji pa so pazili tudi na razpršenost krajev, in sicer so izbrali vrtce v tistih krajih/območjih, kjer je socialno-ekonomski standard nižji od slovenskega povprečja.

 
Ob 25. obletnici samostojnosti Republike Slovenije smo na Ministrstvu za kulturo pripravili potujočo razstavo »Les25: Izbor sodobnega slovenskega oblikovanja v lesu«, ki je ponudila pregledno in kakovostno informacijo o izbranih vrhunsko oblikovanih izdelkih sodobnega oblikovanja v lesu v Sloveniji in je potovala po številnih večjih evropskih mestih (Pariz, Trst, Zagreb idr.).

 
V počastitev Plečnikovega leta smo v letošnjem letu v sodelovanju z Ministrstvom za zunanje zadeve in Muzejem za arhitekturo pripravili odmevno potujočo razstavo o Plečniku in njegovem delu, ki s pomočjo slovenskih veleposlaništev gostuje po številnih državah po svetu. V letošnjem letu smo v sodelovanju z Uradom RS za komuniciranje pripravili razstavo »I Feel Slovenia. I Feel Culture.«, ki je namenjena dvigu prepoznavnosti Slovenije kot države, bogate s kulturno dediščino. Do sedaj je bila predstavljena v Varšavi in v Pragi.

  


Skrb za Slovence v zamejstvu in po svetu

 

Pri odnosih s sosednjimi državami je ministrstvo posebno pozornost namenjalo poglabljanju sodelovanja na področju čezmejnih projektov, gospodarstva ter izgradnje infrastrukturnih in energetskih povezav. V dialogu s sosednjimi državami so bila redno obravnavana tudi vprašanja avtohtonih slovenskih narodnih skupnosti v zamejstvu.

 
Odnosi s Hrvaško so bili navkljub pozitivnim trendom sodelovanja na področju gospodarstva, turizma in kulture zaznamovani s pričakovanjem razsodbe arbitražnega sodišča o meji med državama. Po objavi razsodbe 29. junija 2017 je ministrstvo okrepilo diplomatske aktivnosti in prizadevanja za pojasnjevanje pomena spoštovanja ter implementacije veljavne razsodbe, ki je dokončna in zavezujoča za obe državi.

 
Na Zahodnem Balkanu je Slovenija nadaljevala s svojimi dejavnostmi kot ena aktivnejših držav članic EU pri promociji širitvenega procesa in krepitve sodelovanja med EU in regijo.

 
V Vzhodni Evropi in Srednji Aziji je Slovenija s pomočjo obiskov na ministrski ravni, namestnikov ministrov, zasedanjem komisij za gospodarsko in znanstveno sodelovanje ter konkretnimi projekti ohranjala in krepila stike z Rusijo, Ukrajino, Belorusijo, Kazahstanom in Turkmenistanom.

 
Slovenija je v okviru Sveta EU za zunanje zadeve aktivno sodelovala pri oblikovanju odzivov EU in iskanju poti za reševanje razmer v soseščini EU ter vseh drugih ključnih vprašanj mednarodne skupnosti, ki posredno vplivajo tudi na mir in varnost v EU, vključujoč migracije in boj proti terorizmu.

 
Ministrstvo za zunanje zadeve je v sodelovanju z resornimi ministrstvi pripravilo Predlog deklaracije o usmeritvah za delovanje Republike Slovenije v institucijah EU za obdobje julij 2017 – december 2018, ki opredeljuje ključne naloge in usmeritve, ki jim bo Slovenija sledila.

 
Gospodarska diplomacija ostaja ena od pomembnih prioritet vlade. Njeno delovanje je usmerjeno tako na tradicionalne trge (EU, Ruska federacija, Zahodni Balkan) kot tudi v raziskovanje priložnosti za slovensko gospodarstvo na afriških trgih in v zalivskih državah.

 
V drugi polovici 2016 in prvi 2017 so izvedene Medvladne in Mešane komisije za gospodarsko sodelovanje s Kazahstanom, Rusko federacijo, Srbijo, Črno goro, Turkmenistanom, Turčijo in Belorusijo. Intenziviralo se je sodelovanje s Kitajsko, tako v formatu 16+1 kot v sklopu iniciative OBOR (One Belt One Road). To predstavlja podlago za poglobljen razvoj sodelovanja številnih slovenskih podjetij s temi državami, ki že beleži pozitivne rezultate. Obiski visokih državnih predstavnikov v Združene arabske emirate so odprli pot slovenskim podjetjem v Zalivske države.

 
Slovenija je bila aktivna v okviru mednarodnih organizacij in med drugim izvoljena v Svet OZN za človekove pravice (2016-2018), Izvršni odbor UNESCO (2015-2019) in Svet guvernerjev Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA, 2016-2018).

 
S sodelovanjem v 13 mednarodnih operacijah in misijah Nata, OZN, EU, OVSE ter Globalne koalicije zoper Daesh smo okrepili vlogo Slovenije v prizadevanjih za mednarodni mir in varnost.

 
V okviru Odbora za razvojno pomoč OECD smo opravili prvi medsebojni pregled mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči RS. Potrjena je bila Resolucija o mednarodnem razvojnem sodelovanju in humanitarni pomoči RS do leta 2030. Pripravljena sta bila osnutka zakona o mednarodnem razvojnem sodelovanju in humanitarni pomoči ter uredbe o izvajanju omenjenega zakona. Slovenija je povečala delež uradne razvojne pomoči, ki je po preliminarnih podatkih v letu 2016 znašal 0,18% BND. Zagotovili smo tudi nujno humanitarno pomoč ob največjih mednarodnih humanitarnih krizah.

 
V zadnjem letu dni je prišlo do napredka na področju delitve diplomatsko-konzularnih predstavništev (DKP) nekdanje SFRJ. Slovenija je prevzela še 6 nepremičnin nekdanje SFRJ in 32 umetniških del slovenskih avtorjev. Pod predsedovanjem Slovenije so države naslednice na 18. zasedanju Skupnega odbora za delitev DKP sprejele odločitve ki so omogočile začetek postopka skupnih prodaj nepremičnin v New Yorku, Bonnu, Bernu in Tokiu. Države so začele tudi s pogovori o fizični delitvi nekaterih velikih diplomatskih kompleksov in revidiranju seznama nepremičnin.

 
Ministrstvo je uspešno uredilo prenos lastninskih pravic na nepremičnine, ki so bile dodeljene Sloveniji.

 
Slovenija je decembra lani od Srbije prevzela prvi del originalov 43 mednarodnih pogodb, ki ji pripadajo po Sporazumu.

  


Skrb za Slovence v zamejstvu in po svetu

 

Nadaljujemo z vzpostavljanjem mreže slovenskih znanstvenikov v zamejstvu in po svetu in s povečanim prizadevanjem za njihovo aktivno vključevanje v oblikovanje zakonodaje oziroma strategij v RS. Z organizacijo dveh konferenc s predstavitvijo slovenskih raziskovalnih ustanov zunaj RS smo dopolnili prizadevanja za spreminjanje »bega možganov« v »kroženje možganov«.

 
Spodbujanje sodelovanja na gospodarskem področju udejanjamo z organizacijo poslovnih konferenc, širjenjem mreže slovenskih poslovnežev zunaj RS in spodbujanjem ter podporo slovenskim poslovnim klubom, ki jih sestavljajo poslovneži slovenskega rodu. Na največjo Start-up konferenco PODIM 2017 smo pripeljali mlade start-upe iz zamejstva, ter jim na ta način omogočili veliko večjo pozornost. Skupaj z MGRT smo zagnal projekt Vzorčne kmetija Gorski Kotar na Hrvaškem.

 
V letu 2016 smo z založbami in krovnimi organizacijami uspešno zagnali programsko delovanje Tržaškega knjižnega središča s številnimi odmevnimi dogodki, zagnali Celovško knjižno središče (otvoritev jesen 2016) ter Dunajsko knjižno središče (otvoritev jesen 2016), ter uspešno sanirali in prenovili interier sob Študentskega doma Korotan, ki mu je zaradi inšpekcijskih odločb grozilo zaprtje.

 
Podprli in medresorsko koordinirali smo začetek gradnje prvega spomenika padlim slovenskim vojakom v prvi svetovni vojni (na italijanski strani).

 
Izvajali smo aktivnosti za vzpostavljanje čezmejnih regij (bilateralni odnosi, podpora čezmejnim konferencam, bilateralnim in trilateralnim odnosom obmejnih regij, podpora evropskim projektom.


Pospešeno razvijamo in uporabljamo enotno komunikacijsko platformo za komunikacijo z mladimi Slovenci ter znanstveniki in strokovnjaki po celem svetu ter spodbujamo generiranje njihovih stališč in konceptov nazaj v matično domovino.

  


Infografika

Statistika dela vlade

Vlada se je do 8.9.2017 sestala na 147 rednih in 192 dopisnih sejah vlade. V tem obdobju je bilo sprejetih 3054 predpisov, in sicer:

  • 392 predpisov iz pristojnosti državnega zbora, 
  • 1045 predpisov iz pristojnosti vlade in 
  • 1617 predpisov iz pristojnosti ministrstev.