100 dni vlade Alenke Bratušek

100 dni vlade pod vodstvom Alenke Bratušek

Te dni mineva 100 dni od nastopa vlade pod vodstvom predsednice Alenke Bratušek. Prvih 100 dni je tradicionalno čas, ko se vlade »uvajajo«, ministrstva pripravljajo analize stanja, programe dela in se pravzaprav konstituirajo. Vlada Alenke Bratušek ni imela časa za takšno uvajanje, ampak se je morala takoj spoprijeti s slabim finančnim in gospodarskim stanjem v državi. Zato je bila prva vladna prioriteta priprava dveh ključnih dokumentov, programa stabilnosti in nacionalnega reformnega programa. Omenjena dokumenta vsebujeta ključne ukrepe ter usklajeno in premišljeno podlago za delovanje vlade, Slovenija pa je po besedah premierke »s predlaganimi ukrepi mednarodni skupnosti dala zagotovila, da v zaostrenem mednarodnem okolju ne bo dejavnik tveganja«. 

  

 

Konsolidacija javnih financ 

Konsolidacija javnih financ je nujna, če želimo zaustaviti naraščanje javnega dolga. To seveda pomeni nadaljevanje varčevalnih ukrepov, vendar pa vlada premierke Bratušek ne stavi samo nanje, saj tudi ključne mednarodne finančne organizacije ugotavljajo, da samo varčevanje ni dovolj za izhod iz krize. Zato namerava vlada uravnoteženje javnih financ doseči tudi z ukrepi na dohodkovni strani proračuna, t. j. s spremembami v davčni politiki (povečanje davka na dodano vrednost, uvedba nepremičninskega davka) in privatizacijo. 

 

Proces uravnoteženja se bo s tem sicer nekoliko upočasnil zato pa bodo posledice za prebivalstvo bistveno milejše. In prav zaradi želje, da ne bi preveč obremenili prebivalstva z ukrepi za izhod iz krize, hkrati pa presegli politične blokade, je vlada podprla vpis fiskalnega pravila v Ustavo. Takšen pristop nove vlade je pripomogel tudi k odločitvi Evropske komisije, da Sloveniji omogoči dve dodatni leti časa za znižanje primanjkljaja na raven maastrichtskega kriterija. 

  

Zaradi nerealno pripravljenega letošnjega proračuna, ki ga je sprejela prejšnja vlada, pa je bila med pomembnejšimi kratkoročnimi ukrepi za konsolidacijo javnih financ tudi priprava rebalansa proračuna, ki ga je vlada že poslala v nadaljnjo obravnavo v državni zbor. 

  

Primarni namen privatizacije podjetij v državni lasti je umik države iz gospodarstva. To bo omogočilo dolgoročno ohranitev družb in njihov nadaljnji razvoj, s proračunskega vidika pa tudi zagotovitev dodatnih prilivov v proračun. Dejstvo, da je prvi sklop podjetij, ki bodo privatizirana, že potrjen v parlamentu, je zagotovo eden večjih dosežkov nove vlade. Ravno tako pa je pomembno dejstvo, da si vlada pri prodaji državnih deležev ne bo prizadevala zgolj doseči višjo kupnino, ampak tudi trajno in stabilno rast gospodarstva. Slednje je seveda pogoj za ohranjanje delovnih mest v Sloveniji, čemur vladna ekipa pripisuje izredno pomembnost in bo zato to ena od njenih srednjeročnih in dolgoročnih ključnih prioritet. 

   

  

Zagon gospodarstva: ohranjanje in ustvarjanje delovnih mest

Seveda je treba najprej omogočiti ponoven zagon gospodarske aktivnosti. Pri tem vzporedno potekata dva procesa: na eni strani pomaga država posameznim perspektivnim podjetjem pri premostitvi trenutnih likvidnostih težav z dodelitvijo poroštev, pri čemer vlada spodbuja tako podjetja, njihove lastnike, upnike, pa tudi morebitne nove vlagatelje, da dosežejo dogovor o reševanju oz. prestrukturiranju podjetja v težavah. Marsikatero podjetje bo lažje zadihalo tudi z uveljavitvijo sprememb Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju. Čeprav so na prvi pogled predvidene le spremembe nekaterih členov, gre v resnici za precejšnje premike v razmišljanju. Tako po novem ne bodo več možni zavlačevalni manevri dolžnikov, ohranjena bodo zdrava jedra, stečajni upravitelji bodo dejansko mnogo bolj odgovorni upnikom. S spremembami zakona bo omogočeno prestrukturiranje podjetij v težavah, pospešeni bodo postopki v takih podjetjih in okrepljen bo položaj njihovih upnikov. 

 

Po drugi strani pa se s prenosom slabih terjatev NLB na Družbo za upravljanje terjatev bank ravno te dni začenja dolgo pričakovana sanacija bančnega sistema, ki je nujna, če naj banke znova postanejo servis gospodarstva. Vzporedno pa bo država izvedla tudi dokapitalizacijo bank , ki bo prav tako pripomogla k ponovni vzpostavitvi kreditnega toka med bankami in podjetji. 

 

Namen ukrepov za zagon gospodarstva je torej ohranitev in ustvarjanje novih delovnih mest, zato je to tudi ena od zavez ob podelitvi nepovratnih ali povratnih sredstev. Vlada ta sredstva podeljuje prek javnih razpisov gospodarskega ministrstva in pri tem spodbuja predvsem podjetništvo na ravni malih in srednje velikih podjetij. Ne glede na to, da zadnji statistični podatki o zaposlovanju mladih le kažejo nekoliko bolj spodbudno podobo (v prvih petih mesecih letos se je zaposlilo za 6,1 odstotka več mladih kot leto poprej), je brezposelnost mladih tako v Sloveniji kot v EU vse bolj kritična. Zato je vlada že sprejela tudi začasni ukrep za spodbujanje zaposlovanja mladih. Na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve ocenjujejo, da bo na ta način namesto 20.000 novih zaposlitev mladih, kolikor jih je bilo v letu 2012 (od tega skoraj 90 % za določen čas) na letni ravni na novo zaposlenih 25.000 mladih, od tega 7.000 za nedoločen čas. 

 

 

Za pravično, pravno in socialno državo

Prvih sto dni vlade je zaznamovalo tudi sprejetje spremenjene referendumske zakonodaje, podpis dogovora s sindikati javnega sektorja o varčevalnih ukrepih ter podpisana zaveza izvršne in sodne oblasti za izboljšanje stanja v sodstvu. Ob vsem tem je bila izdana tudi 10-letna dolarska obveznica pod ugodnejšimi pogoji, kot je to uspelo prejšnji vladi. Zelo intenzivno je bilo tudi izvajanje dejavnosti za utrjevanje prepoznavnosti in ugleda Slovenije na mednarodnem prizorišču ter pri bilateralnem sodelovanju z najpomembnejšimi gospodarskimi partnericami naše države. 

 

Tudi v nadaljevanju svojega mandata bo vlada v okviru svojih zmožnosti izpeljala zastavljene prednostne naloge, med katerimi so zlasti utrjevanje pravne, pravične in socialne države, pomoč gospodarstvu, njegov zagon in spodbujanje tujih investicij, sanacija bank in spopadanje s sivo ekonomijo ter reševanje problematike v zdravstvu in zaposlovanje mladih. Dostop do trga dela za mlade je, kot poudarja predsednica vlade Alenka Bratušek, eden od načinov, da se jim povrne (za)upanje v prihodnost. Za prihodnost Slovenije in slovenske družbe pa je ključno zaupanje v delujočo pravno državo, kar je cilj sodne reforme, ki jo sedanja vladna ekipa začenja z roko v roki s sodno vejo oblasti.