English
  • RSS
  • Povej naprej

Izhod iz krize

  • Za dostojne pokojnine

    Dejstva, da se prebivalstvo Slovenije stara, ne moremo spremeniti, lahko pa se nanj aktivno odzovemo. Demografske spremembe so že nekaj časa narekovale konkretnejše posege v obstoječi pokojninski sistem, gospodarska kriza pa je pomanjkljivosti sistema še bolj razgalila.

     

    Vlada bo s spremembami pokojninskega sistema omejila padanje vrednosti pokojnin ter na ta način sedanjim in prihodnjim generacijam omogočila dostojne  pokojnine. Vzpostavila bo bolj pravičen, zanesljiv in tudi finančno bolj učinkovit pokojninski sistem, ki pa bo še vedno temeljil na medgeneracijski solidarnosti.

  • Za kakovostno in vsem dostopno zdravstveno oskrbo

    Trenutni zdravstveni sistem, ki se od leta 1992 ni bistveno spremenil, je tog in neprilagodljiv, vprašljiva pa je tudi njegova finančna vzdržnost. Posledice za bolnike bi lahko bile usodne.

     

    Vlada bo zato z novo ureditvijo omogočila enakomerno in enako dostopnost do zdravstvenih storitev na območju celotne države, zagotovila trajen in stabilen finančni vir in uspešnejše upravljanje ter financiranje zdravstvenih zavodov.

  • Za vzdržne javne finance

    Zmanjševanje bruto domačega proizvoda vpliva tudi na stanje javnih financ, saj so proračunski prihodki relativno vse manjši.

     

    Vlada bo racionalizacijo javnofinančnih odhodkov dosegla tako, da se bodo odhodki iz državnega proračuna prerazporejali na prioritetne razvojne programe. Domače financiranje odhodkov pa se bo v večji meri skušalo nadomestiti s financiranjem s sredstvi EU.

  • Za učinkovito javno upravo

    Javna in državna uprava bosta morali ob zmanjševanju proračunskih sredstev za njuno delovanje v prihodnjih letih povečati učinkovitost poslovanja.

     

    Vlada bo z ukrepi omejila naraščanje števila zaposlenih in zmanjšala sredstva za stroške dela v javni in državni upravi. Z reorganizacijo in optimizacijo delovnih procesov pa si prizadeva, da se učinkovitost poslovanja in obseg zagotavljanja storitev ne bo zmanjšal.

  • Za sodobno prometno infrastrukturo

    Slovensko avtocestno omrežje še vedno ni dokončano. Obstoječa železniška infrastruktura je povsem zastarela in potrebna nadgradnje.

     

    Obnovo in razvoj cestne in železniške infrastrukture bo Vlada RS zagotovila z učinkovitejšimi in preglednejšimi naložbami. Modernizacija bo prispevala k čistejši, varnejši in hitrejši mobilnosti oseb in tovora.

  • Za odgovorno gospodarjenje z državno lastnino

    V Sloveniji je vključenost države v gospodarstvo preko lastništva še vedno previsoka.

     

    Vlada bo nadaljevala z umikom države iz gospodarstva, kar je ključnega pomena za bolj učinkovito poslovanje podjetij in njihov hitrejši razvoj. Z ustanovitvijo Agencije za upravljanje kapitalskih naložb RS bo omogočila bolj pregledno, učinkovito in odgovorno ravnanje z državno lastnino.

  • Za prožen in socialno varen trg dela

    Trg dela v Sloveniji je preveč tog in neprilagodljiv. Določen del delavcev je praktično brez socialne varnosti, drugi del pa je pretirano zaščiten, kar negativno vpliva na celoten trg dela.

     

    Vlada bo z novo delovno zakonodajo in spodbudami na področju sociale varnosti in zaposlovanja uveljavila koncept varne prožnosti, ki bo VSEM zagotavljal čim višji nivo socialne varnosti, hkrati pa omogočal hitro zaposlovanje in ustvarjanje novih delovnih mest.

  • Za stabilen gospodarski razvoj

    Temeljno zagotovilo za socialno varnost in blaginjo državljank in državljanov je zdravo in konkurenčno gospodarstvo.

     

    Zato bo vlada z ukrepi pomagala slovenskemu gospodarstvu priti na višjo tehnološko raven in mu zagotoviti višjo konkurenčno pozicijo. Spodbujala bo vključevanje slovenskega gospodarstva na mednarodne trge in pridobivanje tujih neposrednih naložb, ki so dejavnik gospodarske stabilnosti, prenosa znanja in tehnologij.

  • Za spodbujanje podjetništva in konkurenčnosti

    Slovensko poslovno okolje se mora prilagoditi sodobnim evropskim in svetovnim gospodarskim razmeram.

     

    Podjetništvo in konkurenčnost bo vlada pospešila s pozitivno gospodarsko zakonodajo in razvojnimi spodbudami ter odpravo administrativnih ovir.

  • Za družbo znanja

    Brez odlične znanosti ne more biti odličnega tehnološkega razvoja in posledično prestrukturiranja v gospodarstvo z visoko dodano vrednostjo.

     

    Slovenija potrebuje drznost, da bo dejansko in ne zgolj na deklarativni ravni, postala DRužba ZNAnja. Zato bo vlada nadaljevala lani začeti trend povečevanja vlaganj v raziskave in razvoj ter oblikovala dolgoročna nacionalna programa za področja visokega šolstva ter raziskav in inovacij.

Izhodna strategija

Slovenska vlada se je lotila procesa  prilagajanja gospodarstva v krizi in v dokumentu  Slovenska izhodna strategija 2010 – 2013 (617 KB) pripravila nabor ukrepov, s katerimi bo v čim krajšem času spodbudila gospodarsko aktivnost in odpravila presežen proračunskih primanjkljaj.

 

Ker se je v času krize pokazalo, da je poleg kratkoročnih protikriznih ukrepov nujno izpeljati tudi bolj dolgoročne spremembe, ki bodo poleg vzdržne gospodarske rasti zagotavljale tudi učinkovitejše delovanje trgov in sistema javne uprave, vladna strategija predvideva tudi določene strukturne prilagoditve in institucionalne spremembe.