Predsedovanje Odboru ministrov Sveta Evrope

Slovenija zaključila predsedovanje Odboru ministrov Sveta Evrope

Slovenija je bila od 12. maja do 18. novembra 2009 na čelu Sveta Evrope. Slovenski minister za zunanje zadeve je namreč v tem času vodil Odbor ministrov Sveta Evrope, ki ga sestavljajo zunanji ministri vseh držav članic ali njihovi stalni diplomatski predstavniki v Strasbourgu.

18. novembra 2009 je slovenski zunanji minister Samuel Žbogar v Palači Evrope v Strasbourgu predal predsedovanje Odboru ministrov Sveta Evrope svoji švicarski kolegici Micheline Calmy-Rey.

Minister Žbogar je v svojem nastopu pred Odborom ministrov izpostavil glavne dosežke slovenskega predsedovanja, ki se je začelo na ministrskem zasedanju v Madridu 12. maja. Izrazil je zadovoljstvo, da je Slovenija je v vlogi predsedujoče dosegla dogovor o okrepljenem dialogu in sodelovanju med Odborom ministrov in Parlamentarno skupščino Sveta Evrope, ki je omogočil izvolitev novega generalnega sekretarja na jesenskem zasedanju skupščine. Napredek je bil dosežen pri reformi Evropskega sodišča za človekove pravice. Izpostavil je pozornost, ki jo je Slovenija posvetila izobraževanju o otrokovih pravicah, izobraževanju Romov in romski kulturi, spodbujanju in ohranjanju kulturne raznolikosti ter medkulturnega dialoga, s posebnim poudarkom na prizadevanju za rehabilitacijo kulturne dediščine v jugovzhodni Evropi. več » 

Prioritete slovenskega predsedovanja

Program predsedovanja je bil pripravljen na osnovi prioritet, ki temeljijo na zavezah Tretjega vrha Sveta Evrope iz leta 2005 v Varšavi in zajemajo zlasti:

1. na področju spodbujanja skupnih temeljnih vrednot:
1. spodbujanje nadaljnje reforme Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP);
2. krepitev vladavine prava in spodbujanje pluralistične demokracije; 
3. prizadevanje za enakost med spoloma;
4. aktivno politiko do integracije in spodbujanja manjšin ter Romov in potujočih skupin;
5. promocijo demokracije, vladavine prava in človekovih pravic v jugovzhodni Evropi, na Kavkazu in v Belorusiji;
2. na področju krepitve varnosti evropskih državljanov:
1. boj proti terorizmu, organiziranemu kriminalu in korupciji;
2. boj proti trgovini z ljudmi;
3. pravice v zvezi z zdravjem in biomedicino;
3. na področju oblikovanja ljudem bolj prijazne in vključujoče Evrope:
1. pravice otrok;
2. izobraževanje o človekovih pravicah;
3. medkulturni dialog;
4. izobraževanje o zločinih proti človeštvu;
4. na področju spodbujanja sodelovanja z drugimi mednarodnimi in evropskimi organizacijami in institucijami:
   1. prizadevanje za krepitev sodelovanja s ključnimi mednarodnimi organizacijami, zlasti z Evropsko unijo, OVSE in Združenimi narodi.

Slovenija je v programu predsedovanja pri vseh ključnih prioritetah posebno pozornost namenila področju jugovzhodne Evrope. Zaradi aktualnosti dogajanja, je dodatno pozornost posvetila tudi aktivnostim Sveta Evrope na južnem Kavkazu in v Belorusiji.