Skoči na vsebino »

Trgovina z ljudmi

Trgovina z ljudmi je suženjstvo sodobnega časa, saj so žrtvam kršena temeljne človekove pravice. Predstavlja hudo kršitev posameznikove svobode in dostojanstva ter hudo obliko kaznivega dejanja.


Pojmovanje trgovine z ljudmi je povezano z različnimi definicijami, opredeljenimi tako v strokovni literaturi, kot tudi v mednarodnih dokumentih. Najpogostejša in v našem splošnem pojmovanju prepoznavna opredelitev trgovine z ljudmi, je trgovina z ženskami in otroki kot posebej občutljivima kategorijama oseb, z namenom spolne zlorabe in izkoriščanja. Vendar je trgovanje z ljudmi poleg tega namenjeno potrebam novodobnega suženjstva, izkoriščanja delovne sile, beračenja, trgovini z organi in podobno.

  
Trgovina z ljudmi je vsaka oblika rekrutiranja, prodaje ali prenosa ranljivih posameznikov ali skupin (znotraj ali izven države) z namenom izkoriščanja (izkoriščanje v obliki prostitucije ali drugih oblik spolnih zlorab, prisilnega dela, suženjstva, služabništva in prisilnega izvajanja kaznivih dejanj). Temelji na plačilu ali drugem nadomestilu ter na uporabi fizičnega ali drugega nasilja, prevari, goljufiji, čustveni zlorabi, zlorabi socialne ranljivosti, tako, da se doseže soglasje ali nadzor nad žrtvijo.


 Protokol (139 KB), ki dopolnjuje  Konvencijo Združenih narodov o boju proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu (148 KB), trgovino z ljudmi opredeljuje kot: »novačenje, prevoz, premestitev, dajanje zatočišča ali sprejemanje oseb zaradi izkoriščanja z grožnjo, uporabo sile ali drugimi oblikami prisile, ugrabitvijo, goljufijo, prevaro, zlorabo pooblastil ali ranljivosti ali dajanjem ali prejemanjem plačil ali koristi, da se doseže soglasje osebe, ki ima nadzor nad drugo osebo. Izkoriščanje vključuje vsaj izkoriščanje prostitucije ali drugih oblik spolne zlorabe oseb, njihovo prisilno delo ali storitve, suženjstvo ali podobna stanja, služabništvo ali odstranitev organov«.

      


Pojavne oblike trgovine z ljudmi

 

Vzroki trgovine z ljudmi 


Temeljni vzroki trgovine z ljudmi so revščina, socialna izključenost, slabe gospodarske razmere v državah iz katerih prihajajo žrtve trgovine z ljudmi,  globalna neenakost, migracije. Vzroki za razmah trgovine z ljudmi so naraščanje brezposelnosti, razpad sistemov socialnega in zdravstvenega varstva, pomanjkanje dostopa do izobrazbe, različne oblike diskriminacije in marginalizacije, razlike med spoloma in nasilje nad ženskami, pomanjkanje socialne vključenosti, spopadi in razmere po njih, razmah kriminalitete, korupcije… ter vse večje povpraševanje po storitvah žrtev trgovanja. 

 

Splošne značilnosti, ki omogočajo širjenje trgovine z ljudmi:

 

  • globalizacija je olajšala gibanje ljudi, kapitala in poslovanja prek državnih meja, kar se odraža tudi v povečanih migracijah in porastu čezmejnega kriminala
  • zaradi gospodarskih in političnih sprememb znotraj posameznih držav in na mednarodni ravni se zaostrujejo razlike med bogatimi in revnimi
  • globalna feminizacija revščine vpliva na feminizacijo migracij
  • razmah seksualne industrije in dejavnosti, ki se navezujejo nanjo (turizem, igralništvo)
  • trgovina z ljudmi postaja strukturna komponenta nekaterih gospodarskih panog (gradbeništvo, kmetijstvo, tekstilna in živilska industrija itd.)  

Razlika med tihotapljenjem in trgovino z ljudmi

 

Pri tihotapljenju storilec in migrant skleneta dogovor oz. za neke vrste pogodbeno razmerje. Praviloma migrant poišče tihotapca in zavestno pristane, da ga bo za določeno plačilo spravil iz ene države v drugo. Po izpolnitvi dogovorjenih obveznosti se razmerje med storilcem in migrantom zaključi. 

Trgovina z ljudmi pa poteka v treh fazah: pridobivanje žrtve (pogosto s prevaro, zlorabo, prisilo), prevoz in izkoriščanje žrtve. Odvisnost žrtve od storilcev se ne prekine z njenim prihodom v obljubljen ali dogovorjen kraj, saj se izkoriščanje takrat šele prične. 

 

Žrtve

 

Žrtvam trgovine z ljudmi so kršene osnovne človekove pravice, kot so varstvo človekove osebnosti in dostojanstva, svoboda gibanja, ustreznega plačila, pravica do zasebne lastnine, pravica do varnosti, pravica do spolne integritete in zasebnosti…

Največ žrtev trgovine z ljudmi prihaja iz najbolj revnih delov sveta oz. regije in najrevnejših slojev prebivalstva; najbolj ranljivi so otroci, mladostniki, ženske, brezposelni, migrantski delavci, begunci… dejansko pa žrtev lahko postane vsakdo, ki se v določenem trenutku ali življenjskem obdobju znajde v tvegani situaciji, zaradi katere postane ranljiv. Številne žrtve trgovanja z ljudmi namreč zakonito prebivajo v državi in so zakonito zaposlene.

Žrtve so pogosto ujete v dolžniško odvisnost – s svojim delom in zaslužkom morajo odplačevati navidezno ustvarjen »dolg«, ko jim trgovci (pogosto s podporo agencij za posredovanje dela in delodajalcev) »zaračunajo« poplačilo pretirano visokih stroškov zaposlitve in/ali prevoza. Storilci »dolg« umetno napihujejo, dodatno pa ga povečajo še s prisilnim najemanjem pogosto povsem neprimernih stanovanj in visokimi najemninami. »Dolg« je učinkovito orodje podrejanja, saj ga žrtve praktično ne morejo odplačati v razumnem času in se osvoboditi.

Žrtve trgovine z ljudmi so pogosto prodane tudi večkrat. Trpijo najhujše oblike fizične in psihične zlorabe, so prestrašene, pogosto se ne prepoznajo kot žrtve in menijo, da so same krive za to, kar se jim dogaja. V težkem položaju so prisiljene vztrajati zaradi hude ekonomske in socialne stiske. 

Žrtve, ki so se iztrgale trgovcem, je potrebno zaščititi in jim zagotoviti reintegracijo, sicer so v veliki nevarnosti, da se ponovno znajdejo v izkoriščevalskem odnosu.

 

Trgovci z ljudmi

 

Nekateri trgovci z ljudmi delujejo samostojno, večina je del mednarodnega organiziranega kriminala, ki obvladuje vse faze od novačenja prek transporta in izkoriščanja. Posamezno faze trgovci oz. kriminalne združbe izvajajo prek mrež na lokalni ravni. Združbo običajno sestavljajo lokalni trgovci, ki pridobijo žrtve in trgovci z ljudmi v tujini, ki te žrtve potem izkoriščajo. Trgovci na obeh straneh so običajno državljani držav v katerih delujejo.

 

Trgovci vedno znova najdejo nove oblike izkoriščanja ljudi. V preteklost so bili trgovci z ljudmi predvsem moški, sedaj pa kriminalne združbe v to dejavnost vedno pogosteje vključujejo ženske. Storilci so lahko tudi člani družine, prijatelji ali znanci žrtve.


Boj proti trgovini z ljudmi v Sloveniji

 

V Sloveniji je bila decembra 2001 ustanovljena delovna skupina za boj proti trgovini z ljudmi, februarja 2002 pa je bil za to področje imenovan nacionalni koordinator. 18. decembra 2003 je bila s sklepom vlade ustanovljena vladna medresorska delovna skupina (MDS). MDS sestavljajo predstavniki resornih ministrstev, nevladnih organizacij, Vrhovnega državnega tožilstva in Državnega zbora. 

    
MDS usklajuje delo na področju zakonodaje, preventive, pregona kaznivih dejanj in pomoči žrtvam, konkretne naloge so opredeljene v posameznih akcijskih načrtih. MDS o izvedenih aktivnostih seznanja Vlado Republike Slovenije v rednih letnih poročilih.

   




Anonimna e-prijava