Skoči na vsebino »

Prisilno delo in delovno izkoriščanje

Prisilno delo je po podatkih Mednarodne organizacije za dela (ILO) v svetu najpogostejši namen zaradi katerega se trguje z ljudmi. 

Prisilno delo se opravlja neprostovoljno in pod grožnjo s kaznijo, pri tem pa sta ogrožena svoboda in dostojanstvo žrtev. Prisila ne pomeni zgolj fizičnega nasilja in grožnje, delodajalci namreč izkoriščajo tudi ekonomsko in socialno ranljivost delavcev. 

Pri delovnem izkoriščanju so ogrožene temeljne pravice delavcev, ko delodajalci: več mesecev ne izplačujejo dela ali celotne plače,  odjavljajo delavce iz zavarovanj, ne plačujejo prispevkov za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje, ne izplačujejo bolniških odsotnosti, ne izplačujejo regresa  ipd. V mnogih (tudi evropskih) državah v nekaterih delovnih panogah niso zagotovljeni minimalni mednarodnih delovni standardi. To se kaže v neenakem položaju zaščite delavcev v obliki minimalnih plač, dolžini delovnika, pripadajočem počitku, dopustu, nadurnem delu in socialni varnosti. Bolj kot je negotov položaj delavca, večja je njegova odvisnost od delodajalca in s tem ranljivost za izkoriščanje. 

Prisilnemu delu in delovnemu izkoriščanju so še zlasti izpostavljeni migrantski delavci. Ti so bolj ranljivi zaradi socialne in ekonomske šibkosti, eksistenčne odvisnosti, pomanjkanja pravnega znanja in slabe socialne mreže delavcev migrantov. 

Najpogostejše kršitve so v delovno intenzivnih panogah: gradbeništvu, gostinstvu, prevozništvu, trgovini, gozdarstvu, kmetijstvu, tekstilni industriji, živilski industriji, logistiki…