Skoči na vsebino »

Pomoč in zaščita žrtev trgovine z ljudmi

Organizacije, ki v Sloveniji zagotavljajo pomoč žrtvam trgovine z ljudmi:


Društvo KLJUČ - Center za boj 

proti trgovini z ljudmi

p.p. 1646

1001 Ljubljana – Slovenija

tel.: 080 1722

spletno mesto: www.drustvo-kljuc.si 

 

Društvo Ključ - Center za boj proti trgovini z ljudmi je nevladna, neprofitna, nepolitična organizacija, ki razvija in izvaja preventivne in kurativne programe za ozaveščanje splošne in strokovne javnosti ter potencialnih in dejanskih žrtev trgovine z ljudmi o preprodaji in spolnem izkoriščanju žensk, otrok in moških, o trgovini s človeškimi organi, vseh oblikah prisilnega dela in o kršitvah človekovih pravic. Poleg tega nudi konkretno in celostno pomoč osebam, ki so se znašle v vlogi žrtev in pri tem sodeluje s pristojnimi vladnimi in nevladnimi organizacijami (domačimi in tujimi).

     

Slovenska karitas

Kristanova ulica 1

1000 Ljubljana

tel.: 01/ 300 59 60, GSM: 031/470-151 (dežurstvo)

spletno mesto: www.karitas.si 

 

Slovenska karitas nudi pomoč žrtvam trgovine z ljudmi v okviru: ustrezne namestitve, prehrane in oskrbe; socialne, psihološke in pravne pomoči; zagotavljanja prevajalskih storitev, tolmačenja in urejanje statusa; svetovanja in informacij v zvezi z zakonitimi pravicami, v jeziku, ki ga razumejo: izvajanja ukrepov v smislu socializacije, revitalizacije in reintegracije, zagovorništva in opolnomočenja ter povezovanja v mrežo organizacij v Sloveniji in v tujini (pristojne državne inštitucije, Coatnet, Caritas Europa, Caritas Internationalis, NVO idr.).

Slovenska filantropija 

Združenje za promocijo prostovoljstva

Poljanska cesta 12, 1000  Ljubljana

tel.: 386 (0)1 430 1288 

e-naslov: info[@]filantropija.org

spletno mesto: www.filantropija.org 

 

Slovenska filantropija deluje na področju migracij, posebno spremljanju pojava trgovine z ljudmi pri otrocih brez spremstva.



Žrtev trgovine z ljudmi ima pravico do:

  • pomoči in podpore takoj, ko pooblaščeni organi utemeljeno sumijo, da je o žrtev trgovine z ljudmi
  • spoštovanja njene integritete
  • individualnega razgovora s predstavnikom nevladne in/ali humanitarne organizacije  pred izvedbo policijskega postopka zbiranja obvestil
  • informacij (v jeziku, ki ga razume) o: 

         - institucijah in organizacijah, na katere se lahko obrne za pomoč

         - vrsti pomoči, ki jo lahko dobi

         - kje in kako lahko naznani kaznivo dejanje

         - postopkih, ki sledijo naznanitvi, ter o njeni vlogi v zvezi s takimi postopki

         - kako in pod kakšnimi pogoji lahko pridobi zaščito

         - v kolikšnem obsegu in pod kakšnimi pogoji ima dostop do pravnih nasvetov, pravne pomoči ali katerekoli druge               vrste nasvetov

         - zahtevah, ki jih mora izpolniti, da je upravičena do odškodnine

         - vseh posebnih ureditvah, ki so ji na voljo za zaščito njenih interesov, če stalno biva v drugi državi članici

         - kako do povračila stroškov, ki so nastali kot posledica njenega sodelovanja v kazenskem postopku

  • navzočnosti predstavnikov nevladnih in/ali humanitarnih organizacij ali drugih oseb, ki jim žrtev zaupa, pri razgovoru s policisti
  • varne namestitve.


Oskrba otrok – žrtev trgovine z ljudmi

  • Ravnanje vseh organov in organizacij v postopkih z otroki, ki so žrtve trgovine z ljudmi, poteka skladno z načeli največje otrokove koristi, ki prevladajo nad vprašanji priseljevanja ali preprečevanja kaznivih ravnanj. 
  • Mnenja in želje otrok, žrtev trgovine z ljudmi, se ugotavljajo in upoštevajo, kadar koli se sprejemajo odločitve, ki jih zadevajo, tudi kot pomoč pri njihovi rehabilitaciji in usposabljanju.
  • Otroci – žrtve imajo pravico do pomoči in podpore ob upoštevanju njihovih posebnih okoliščin. Glavno vodilo, tj. otrokova korist, se presoja za vsak primer posebej, prevladuje pa pristop, ki je prilagojen otrokom in pri katerem se ustrezno upoštevajo starost in raven zrelosti otroka ter njegovi pogledi, potrebe in skrbi. Otrok in nosilec starševske odgovornosti ali drugi pravni zastopnik, če ga ima, sta obveščena o vseh ukrepih ali pravicah, ki so posebej usmerjene k otroku.
  • Če je nosilcem starševske odgovornosti onemogočeno uveljavljanje načela največje koristi otroka in/ali njegovo zastopanje, se otroku žrtvi dodeli skrbnik ali zastopnik. Nadaljnje postopke po identifikaciji otrok žrtev trgovine z ljudmi izvaja ustrezno strokovno usposobljeno osebje za izvajanje postopkov z otroki.
  • V primeru mladoletnika brez spremstva, ki je nezakonito vstopil v državo ali v njej prebiva, razgovor z mladoletnim tujcem opravi strokovni delavec Centra za socialno delo, mu ponudi prvo socialno pomoč ter pridobi njegovo izjavo o postavitvi skrbnika za poseben primer. Če se v razgovoru z mladoletnim tujcem prepoznajo indikatorji, ki kažejo na to, da je mladoletna oseba žrtev trgovanja oziroma bi glede na okoliščine to lahko postala, socialna služba mladoletnega tujca zagotovi njeno namestitev v ustrezno ustanovo. 
  • V primeru, da je žrtev mladoletnik brez spremstva organi storijo vse, da se kar najhitreje vzpostavi stik z njeno družino.
  • V kazenskem postopku zaradi kaznivega dejanja trgovine z ljudmi ima mladoletni oškodovanec ves čas od uvedbe kazenskega postopka pooblaščenca, ki skrbi za njegove pravice.  Na glavni obravnavi je prepovedano neposredno zaslišanje otrok, mlajših od 15 let, ki so bile žrtve kaznivega dejanja trgovine z ljudmi.


Oskrba žrtev trgovine z ljudmi

 

Za oskrbo žrtev trgovine za ljudmi sta zadolženi Ministrstvo za notranje zadeve in Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, pri tem pa sodelujeta z nevladnimi in humanitarnimi organizacijami, ki oskrbo dejansko izvajajo. Nameščanje žrtev sprva poteka v programu krizne namestitve, ki se (lahko) nadaljuje v program namestitve v varni prostor.


Krizna namestitev


Krizno namestitev izvaja nevladna oz. humanitarna organizacija, sofinancira jo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Žrtev ob namestitvi s pisno izjavo sprejme pomoč in nastanitev, s čimer pridobi pravice in obveznosti v zvezi z izvajanjem programa.

 

Namestitev žrtve se izvaja ob njenem soglasju in zajema:

  • ustrezno varno namestitev in oskrbo
  • materialno pomoč
  • pomoč pri zagotavljanju osnovnega zdravstvenega varstva
  • psihosocialno podporo in pomoč 
  • informiranje in svetovanje v zvezi z njenimi pravicami v jeziku, ki ga razume 
  • prevajanje in tolmačenje
  • pomoč pri urejanju vrnitve v domovino.

Žrtvam s posebnimi potrebami je zagotovljena ustrezna pomoč, še zlasti kadar so te potrebe posledica nosečnosti, zdravstvenega stanja, invalidnosti, duševnih ali psiholoških motenj oziroma hujših oblik psihičnega, telesnega ali spolnega nasilja, ki so ga utrpele.

 

Žrtev ima pravico do:

  • 30-dnevnega  obdobje okrevanja in razmisleka, da si opomore in se znebi vpliva trgovcev z ljudmi ter se seznani s prostovoljnimi oblikami nadaljnjega programa oskrbe in možnostmi sodelovanja z državnimi organi
  • pomoči in podpore pred in med kazenskim postopkom ter ustrezno obdobje po njegovem zaključku

Namestitev, pomoč in podpora nista pogojeni s pripravljenostjo žrtve, da sodeluje v predkazenskem ali kazenskem postopku.

 

Žrtvi, ki v Republiki Sloveniji prebiva nezakonito, policija na njeno prošnjo ali po uradni dolžnosti dovoli zadrževanje za 3 (tri) mesece (v kar je vključeno 30-dnevno obdobje okrevanja in razmisleka), da se prostovoljno odloči o nadaljnjih možnostih, med katerimi je za žrtve državljane tretjih držav tudi možnost opredelitve, da kot priča sodeluje v kazenskem postopku zaradi kaznivega dejanja trgovine z ljudmi. Iz utemeljenih razlogov se lahko žrtvi dovoljenje zadrževanja podaljša še za največ tri mesece.

 

 

Namestitev v varni prostor

 

Žrtvam se med krizno namestitvijo ponudi dolgotrajnejša pomoč in namestitev v varni prostor. Namestitev v varnem prostoru izvaja nevladna oz. humanitarna organizacija, sofinancira jo Ministrstvo za notranje zadeve. Žrtev s pisno izjavo sprejme pomoč in nastanitev, s čimer pridobi pravice in obveznosti v zvezi z izvajanjem programa.

 

Namestitev žrtve v varni prostor zajema: 

  • ustrezno varno namestitev in oskrbo
  • materialno pomoč
  • pomoč pri zagotavljanju osnovnega zdravstvenega varstva
  • psihosocialno podporo in pomoč
  • informiranje in svetovanje v zvezi z njenimi pravicami v jeziku, ki ga razume 
  • pomoč pri urejanju statusa v Sloveniji
  • pomoč, ki zagotavlja, da so pravice in interesi žrtve zastopani na ustreznih stopnjah kazenskega pregona proti storilcem
  • pomoč pri vključevanju v okolje
  • prevajanje in tolmačenje
  • pomoč pri urejanju vrnitve v domovino.

 

Žrtev je dolžna spoštovati hišni red in sodelovati pri izvedbi individualnega programa pomoči in zaščite. V času namestitve je žrtvi zagotovljena vsa potrebna zaščita na podlagi predhodno izdelanega programa pomoči in zaščite. 

 

Za žrtve državljane tretjih držav je tovrstna oblika daljše namestitve v varnem prostoru pogojena z dovoljenjem za zadrževanje in dovoljenjem za začasno prebivanje. Te žrtve se po preteku 30-dnevnega obdobja za okrevanje in razmislek v programu krizne namestitve nameščajo v program namestitve v varni prostor za obdobje veljavnosti dovoljenja za zadrževanje.

 

Žrtvam trgovine z ljudmi se lahko izda dovoljenje za začasno prebivanje, če je pripravljena sodelovati kot priča v kazenskem postopku in bo njeno pričanje pomembno. Več v 50. členu Zakona o tujcih.

 

Namestitev v programu je prostovoljna in za žrtve državljane tretjih držav lahko traja do zaključka kazenskega postopka, medtem ko za druge žrtve zakonodaja ne določa roka. 

 

Žrtvam s posebnimi potrebami je zagotovljena ustrezna pomoč, še zlasti kadar so te potrebe posledica nosečnosti, zdravstvenega stanja, invalidnosti, duševnih ali psiholoških motenj oziroma hujših oblik psihičnega, telesnega ali spolnega nasilja, ki so ga utrpele.

 

   

Oskrbo žrtev trgovine z ljudmi zagotavljajo programi krizne in varne namestitve žrtev ter programi (Re)integracije žrtev trgovine z ljudmi


Program krizne namestitve

Krizno namestitev financira Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, program pa je izvajala Slovenska karitas. Gre za celostno do 30 dni trajajočo oskrbo prepoznanih žrtev, tako odraslih kot otrok, ki potrebujejo takojšen umik iz zatečenega okolja. 

V letu 2017 je bilo v krizni prostor nameščenih 5 oseb: mladoletna oseba ženskega spola, neznanega državljanstva; 2 odrasli ženski, obe državljanki Bosne in Hercegovine, ena ženska, državljanka Slovaške (nameščena skupaj z mladoletnim sinom); en odrasel moški, državljan Bolgarije. Skupaj je bilo v krizni namestitvi realiziranih 71 oskrbnih dni.

    

Program varne namestitve  

Namestitev v varnem prostoru financira Ministrstvo za notranje zadeve. Gre za nadaljevalni program po krizni namestitvi, in sicer za vse prepoznane žrtve trgovine z ljudmi, ki potrebujejo nadaljnjo celovito oskrbo oziroma so pripravljene sodelovati z organi pregona v kazenskem postopku zoper storilce. Program je izvajala Slovenska karitas. 

V letu 2017 sta bili v program vključeni dve osebi – žrtvi trgovine z ljudmi: državljanka Bosne in Hercegovine in državljanka Slovaške, nameščena skupaj z mladoletnim otrokom. V varni je bilo realiziranih 232 oskrbnih dni.

   

Projekt oskrba žrtev trgovine z ljudmi (krizna in varna namestitev)

    

(Re)integracija žrtev trgovine z ljudmi

(Re)integracija je aktivnost, ki je že vrsto let opredeljena v akcijskih načrtih, vendar kot projekt ni zaživela. Razlog je med drugim tudi v neenotnih pogledih na obseg aktivnosti, ki naj bi bile zajete v projektu. Po eni strani gre za slovenske državljane, ki so kot žrtve TZL prepoznane doma in v tujini ter jih je potrebno reintegrirati v primerno družbeno okolje. Po drugi strani pa gre tudi za tuje državljane, ki jih je prav tako treba integrirati v slovensko okolje. Kakšni so postopki in koliko časa naj bi reintegracija trajala, pa še ni dorečeno. 

    

V vključevanje v samostojno življenje (integracija oziroma reintegracija), ki ga s sofinanciranjem iz projekta EU EQUAL izvaja Društvo Ključ, je bilo v letu 2015 vključenih 10 oseb.

    

Projekt PATS

Projekt PATS – Prepoznavanje, pomoč in zaščita žrtev trgovine z ljudmi in/ali spolnega nasilja v azilnih postopkih v Republiki Sloveniji je namenjen informiranju prosilcev za mednarodno zaščito o pojavu trgovine z ljudmi. Projekt izvaja Inštitut za afriške študije  . Program se delno financira iz evropskih in delno iz nacionalnih sredstev (proračun Ministrstva za notranje zadeve). V letu 2015 je bilo opravljenih 194 informativnih razgovorov, glede na državo izvora je bilo največ razgovorov s prosilci iz Afganistana (93), Sirije (29), Irana (15), Iraka (11)…


Anonimna e-prijava