Skoči na vsebino »

Zakonodaja in mednarodni dokumenti

Nacionalna zakonodaja

Kaznivo dejanje trgovine z ljudmi je opredeljeno v 113. členu Kazenskega zakonika :


(1) Kdor zaradi izkoriščanja prostitucije ali drugih oblik spolnih zlorab, prisilnega dela, suženjstva, služabništva, storitve kaznivih dejanj ali trgovine z organi, človeškimi tkivi ali krvjo drugo osebo kupi, prevzame, nastani, prepelje, proda, izroči oziroma z njo kako drugače razpolaga ali tako osebo novači, menjava ali prenaša nadzor nad njo ali pri teh ravnanjih posreduje, se, ne glede na morebitno privolitev te osebe, kaznuje z zaporom od enega do desetih let in denarno kaznijo.

(2) Če je dejanje iz prejšnjega odstavka storjeno proti mladoletniku ali pa s silo, grožnjo, preslepitvijo, ugrabitvijo ali zlorabo podrejenega ali odvisnega položaja ali z dajanjem ali prejemanjem plačil ali koristi, da se doseže soglasje osebe, ki ima nadzor nad drugo osebo, ali z namenom prisiljevanja k nosečnosti ali umetni oploditvi, se storilec kaznuje z zaporom od treh do petnajstih let.

(3) Kdor z namenom izvršitve dejanja iz prvega ali drugega odstavka tega člena  zadrži, odvzame, skrije, poškoduje ali uniči javno listino, s katero se izkazuje identiteta žrtve trgovine z ljudmi, se kaznuje z zaporom do treh let in denarno kaznijo.

(4) Kdor ve, da je oseba žrtev trgovine z ljudmi, pa uporablja njene storitve, ki so posledica izkoriščanja te osebe, opisanega v prvem in drugem odstavku tega člena, se kaznuje z zaporom do treh let in denarno kaznijo.

(5) Kdor stori dejanje iz prvega, drugega ali tretjega odstavka tega člena  kot član hudodelske združbe za izvedbo takih dejanj ali če je bila s tem dejanjem pridobljena velika premoženjska korist, se kaznuje z zaporom od treh do petnajstih let in denarno kaznijo.

   

Za žrtve trgovine z ljudmi in žrtve nezakonitega zaposlovanja Zakon o tujcih  v 50. členu določa:

(1) Žrtvi trgovine z ljudmi, ki v Republiki Sloveniji prebiva nezakonito, policija na njeno prošnjo ali po uradni dolžnosti dovoli zadrževanje za čas 90 dni, da se odloči, ali bo sodelovala kot priča v kazenskem postopku zaradi kaznivega dejanja trgovine z ljudmi. Za enako časovno obdobje policija na njeno prošnjo ali po uradni dolžnosti dovoli zadrževanje tudi žrtvi nezakonitega zaposlovanja, da se odloči, ali bo sodelovala kot priča v kazenskem postopku zoper delodajalca zaradi kaznivega dejanja nezakonite zaposlitve ali če je zoper delodajalca vložila tožbo za uveljavljanje pravic iz delovnega razmerja. Iz utemeljenih razlogov se lahko žrtvi trgovine z ljudmi in žrtvi nezakonitega zaposlovanja dovolitev zadrževanja podaljša za čas do 90 dni. Več v celotnem 50. členu.

   


Sodna praksa

Standardi policijske in sodne preiskave na področju trgovine z ljudmi - vodilni primer Rantsev proti Cipru in Rusiji

 

V  sodbi v primeru Rantsev proti Cipru in Rusiji (925 KB) je Evropsko sodišče za človekove pravice  7. januarja 2010 odločilo, kaj so ustrezni standardi učinkovite policijske oziroma sodne preiskave v primeru smrti domnevne žrtve trgovine z ljudmi. Prav tako je odločilo, kaj so potrebni standardi skrbnosti drugih organov (upravni organi, ministrstva in tožilstva), ko gre za sodelovanje oziroma odkrivanje okoliščin smrti domnevne žrtve trgovine z ljudmi oziroma zaščito žrtve trgovine z ljudmi. Sodišče je ugotovilo, da je Ciper odgovoren za kršitev pravice do življenja iz 2. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah, da sta Ciper in Ruska federacija odgovorna za kršitev prepovedi suženjstva in prisilnega dela iz 4. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah ter da je Ciper odgovoren za kršitev pravice do svobode in varnosti iz 5. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah. Sodba je pomembna zaradi podrobnejše razdelave, kaj je področje kaznivih dejanj trgovine z ljudmi v kontekstu Evropske konvencije o človekovih pravicah, žrtev trgovine z ljudmi v tem kontekstu ter zaradi natančne analize, kaj vse je bilo pri vrsti organov z različnimi pristojnostmi in v različnih državah neučinkovito izvajano. Sodišče je tudi odločilo, da trgovina z ljudmi sama po sebi spada na področje uporabe 4. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah (prepoved suženjstva in prisilnega dela).

     


Mednarodni dokumenti

Ključni mednarodni dokumenti, razen Konvencije, Protokola, Načrta EU in Smernic, so zaenkrat le v angleščini:

 

 

1. Dokumenti Organizacije združenih narodov

2. Dokumenti Sveta Evrope

 

3. Dokumenti EU

  

4. Dokumenti Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi

 

5. Poročila ameriškega zunanjega ministrstva

    

6. Ostali mednarodni dokumenti

 

 


Anonimna e-prijava