Skoči na vsebino »

Ključni pozitivni premiki ob drugi obletnici dela vlade dr. Mira Cerarja

Gospodarska rast in njeni vplivi

 

Na letni ravni v Sloveniji trenutno beležimo 2,7-odstotno gospodarsko rast, kar se odraža tudi v izboljšanih razmerah na trgu dela. Še naprej se znižujejo stroški zadolževanja države, bonitetna agencija Standard & Poor's pa je Sloveniji dvignila bonitetno oceno.

  

Slovenija je izstopila iz postopka presežnega primanjkljaja in primanjkljaj sektorja država s  5 % BDP v letu 2014 znižala na 2,9 % BDP v letu 2015. Gre za najnižjo raven javnofinančnega primanjkljaja od začetka krize. V letu 2016 se skladno s sprejetim proračunom države predvideva nadaljnje znižanje primanjkljaja sektorja država na 2,2 % BDP.

  

Skupni davčni dolg je konec junija 2015 znašal 1.401.045.160 evrov, konec decembra 2015 1.386.665.046 evrov in konec junija 2016 1.345.449.681 evrov, kar pomeni, da se je v zadnjem letu znižal za 55.595.479 evrov, torej za kar 4 %.  

  


Povečanje učinkovitosti pobiranja javnih dajatev

  

Uspešna uvedba davčnih blagajn, ki pomeni pomemben korak k večji učinkovitosti pobiranja javnih dajatev in zmanjševanju sive ekonomije. Davčne blagajne so v prvih šestih mesecih na podlagi neto vplačil DDV in povečanja prijav v zavarovanje za socialno varnost ter akontacije dohodnine od dohodkov iz zaposlitve blagajnikov prinesle 37,6 milijona evrov. Vlada je sicer ob uvedbi davčnih blagajn ocenila, da bodo te na letni ravni prinesle 75 milijonov evrov.

  

Ukrepi za dvig davčne kulture skozi davčno opismenjevanje mladih – v šolskem letu 15/16 vključenih že 4.500 šolarjev in dijakov.

  


Povečanje števila delovno aktivnih

 

Število delovno aktivnih se povečuje, brezposelnost se je v zadnjih dveh letih znižala, prvič po 6 letih je brezposelnost junija 2016 padla pod 100.000. 

  

Ob nastopu vlade (september 2014) je bilo na zavodu prijavljenih 112.560 brezposelnih, od tega 26.718 ali 24 % mladih. Od tedaj beležimo vse hitrejše upadanje števila brezposelnih.

  

Avgusta 2014 je bilo registriranih 114.784 brezposelnih, avgusta 2016 (21. 8.) pa 98.376, kar je 16.400 brezposelnih manj kot pred dvema letoma.  

  


Mladi so vladna prioriteta

 

V letu 2014 in 2015 se je zaposlilo skupaj 49.181 mladih brezposelnih, starih do 29 leta; 4.600 mladih brezposelnih se je zaposlilo za nedoločen čas s pomočjo interventnega ukrepa oprostitve plačila prispevkov delodajalca, več kot 3.700 mladih je v letu 2014 in 2015 našlo zaposlitev s pomočjo ukrepov APZ (subvencije prvi izziv, žled, zaposli.me, javna dela).

  

Za 40 % se je povečal izhod mladih v zaposlitev v roku 4 mesecev po prijavi v evidenco brezposelnih. 

Letos je bil prvič objavljen dvoletni javni poziv za sofinanciranje mladinskega dela (2,4 milijona evrov), namenjen sofinanciranju programov mladinskega dela v letih 2016 in 2017, ki jih izvajajo organizacije v mladinskem sektorju.
 


Socialna varnost prebivalstva

 

Skupaj (vlada, podjetja, občine) je bilo občankam in občanom odpisanega za 1.976.221,72 evrov dolga. Za socialno ogrožene deložirane družine je zagotovljenih 11 stanovanj. 

 

97.000 otrok v letošnjem letu prejema 10 % višji otroški  dodatek, dodanih je 5 dni očetovskega dopusta. Subvencija za kosilo se je razširila za učence iz družin, ki se uvrščajo v 1. dohodkovni razred tudi za učence družin, ki se uvrščajo v 2. in 3. dohodkovni razred. Zaradi  delne uvedbe 5. dohodkovnega razreda državno štipendijo letos prejema 3.218 več dijakov in študentov.

 

V obdobju sedanje vlade smo naredili velik korak k izenačevanju možnosti invalidov. Prvič doslej v Sloveniji so tako tehnični pripomočki, ki so za vsakdanje življenje zelo pomembni, sofinancirani s strani države.
  


Družinska politika in enake možnosti

  

Slovenija je ratificirala Istanbulsko konvencijo o preprečevanju nasilja nad ženskami. S predlogom  novele Zakona o preprečevanju nasilja v družini presegamo tradicionalno opredelitev nasilja, ki zajema zgolj fizično, spolno in psihično nasilje; s samostojno opredelitvijo na novo dodanega zalezovanja kot oblike nasilja, prav tako pa je dodan poseben člen o prepovedi telesnega kaznovanja otrok.  S tem določilom država jasno sporoča da je  vsako telesno kaznovanje otroka nedopustno.

   


Zdravje je na prvem mestu

  

Zaradi negativnih posledic, ki ga ima lahko predolgo čakanje na zdravje čakajočega, je vlada letos namenila 7,9 milijona evrov za izbrane posege. S tem bomo do konca leta 2016 opravili: 1700 koronarografij, 500 operacij hrbtenice, 200 operacij rame, 600 artroplastik kolena (umetno koleno), 91 posegov in operacij na perifernem žilju in 400 operacij dimeljske kile odraslih.

  

Poleg tega je vlada namenila še dodatnih 8 milijonov za vse prve preglede pri specialistu in osnovno diagnostiko, ki je potrebna za razjasnitev diagnoze (na področju kardiologije in nevrologije, npr. ultra zvok srca in obremenilno testiranje).

 

V celotni Sloveniji je zaživelo elektronsko predpisovanje receptov. Še letos bo uvedena e-napotnica, s katero bomo dobili tudi enoten elektronski seznam, uvaja se tudi e-naročanje. Na voljo so tudi zvočni zapisi za slepe in slabovidne za razumevanje elektronskih rešitev e-zdravja.

  

Pred rokom in s prihrankom je bila končana gradnja vodovoda na Onkološkem inštitutu Ljubljana. Po petih letih je ministrstvu uspelo zagotoviti denar v proračunu in pogoje za gradnjo ljubljanske urgence.

V Kranju je zaživel presejalni center DORA, ki skladno z novim načrtom predvideva širitev programa na območje celotne Slovenije do leta 2018, v Postojni pa mobilna enota.

  


Lažje poslovanje gospodarskih družb

  

Ministrstvo za javno upravo je v sodelovanju z Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo pripravilo elektronski modul za izvajanje MSP testa od 1. junija 2016 dalje. Ta test bo izvedel presojo vplivov predpisov na gospodarstvo pred sprejemom vsakega predpisa.

  

Vzpostavili smo iskanje in vpogled v podatke poslovnega registra po posamezniku, ki bo prispevala k manjši anonimnosti oseb, ki sodelujejo v pravnem prometu.

  

Poenotili smo pravila računovodenja s pravili, ki veljajo v drugih državah članicah EU. Pravila vključujejo tudi poenostavitve za mikro družbe. Z nadgradnjo omejitev ustanavljanja smo omejili nepoštene poslovne prakse pri ustanavljanju novih gospodarskih družb. 

  


Poslovnemu okolju prijaznejša uprava

  

Enotna poslovna točka omogoča poslovanje domačim in tujim podjetjem. Le-ta temelji na portalu »vse na enem mestu« za domača podjetja: e-VEM, in portalu za tuja podjetja: Slovenia Business Point, ki je v zaključni fazi razvoja in bo na voljo do konca leta 2016.

 

Portal Stop birokraciji s spletnim orodjem za spremljanje napredka in zmanjševanje administrativnih bremen zagotavlja bolj usklajeno in ciljno usmerjeno implementacijo ukrepov za izboljšanje zakonodajnega in poslovnega okolja v Sloveniji.

 

V obdobju med 2009 in 2015 znaša višina prihrankov, ki so nastali na podlagi odprave in znižanja zakonodajnih bremen, 365 milijonov evrov. Skupno je bilo izvedenih 146 ukrepov.

 

Vzpostavljen je Enotni dokument ukrepov za zagotovitev boljšega zakonodajnega in poslovnega okolja, ki se sproti posodablja. Uporabniki lahko spremljajo uresničevanje različnih ukrepov, ki prihajajo s strani različnih deležnikov in prinašajo prihranke. Dokument dopolnjuje spletna aplikacija, preko katere se spremljajo prihranki občin.

 

V celoti smo prenovili zakonodajo na področju javnega naročanja, skupaj s ponudniki pa pripravljamo smernice za javno naročanje za različna področja (izdelali smo že smernice za inženirske storitve).

Statist je nova spletna aplikacija na voljo javnosti, ki vsebuje celovito in posodobljeno objavo vseh pogodb od leta 2013 dalje, uporabnikom prijazno analitiko ter ponuja vpogled v porabo javnih financ.

Na portalu javnih naročil transparentno objavljamo odločitev o podpisu pogodb.

  


Ljudem prijazna javna uprava

  

Vzpostavljen je prenovljen portal e-Uprava, ki državljanom po konceptu življenjskih dogodkov ponuja 250 najbolj pogosto uporabljenih in uporabnikom prijaznih elektronskih storitev, ki so povezane z več kot 30 bazami podatkov. Posebna pozornost pri prenovi portala je bila namenjena ljudem s posebnimi potrebami in tistim, ki prisegajo na mobilnost.

  

V teku je projekt Enotnega digitalnega portala GOV.SI - več kot 270 trenutno obstoječih spletnih strani in portalov organov državne uprave se bo postopno vključevalo v eno vstopno točko oblikovano po konceptu življenjskih dogodkov z enotno vsebino.

  

Enotni kontaktni center zagotavlja širok izbor informacij o politiki vlade RS in administrativnih ovirah.

  

Odpravljene so administrativne ovire pri prijavi prebivališča, saj nov zakon dovoljuje opuščanje nekaterih obveznosti, kot so prijava na predpisanem obrazcu, posredovanje določenih podatkov ob izpolnjevanju prijavne obveznosti, obveznost stanodajalca, da posamezniku prijavi naslov za vročanje, uvaja uporabo sodobnega delovnega mesta s podpisnimi tablicami na upravnih enotah, možnost elektronske prijave začasnih prebivališč stanodajalcev. 

  


Učinkovitejše pravosodje

  

Z novelo Zakona o kazenskem postopku dvigamo raven postopkovne zaščite žrtev, še posebej najbolj ranljivih kategorij (mladi, stari, invalidi), z namenom pospešitve kazenskega postopka dajemo večjo vlogo policiji in tožilcem pri pridobivanju dokazov ter preko že uveljavljenih institutov bistveno omejujemo potrebo po sodni preiskavi in hkrati spodbujamo vlaganje neposrednih obtožnic.

  

Z novelo Zakona o pravdnem postopku krepimo odgovornost in avtoriteto prvostopenjskega sodnika za koncentrirano vodenje pravdnega postopka, krepimo avtoriteto oziroma dodajamo pooblastila višjim sodiščem, hkrati pa s posameznimi dokaznimi pravili zavezujemo tudi stranke k večji skrbi za hitro dokončanje postopka brez nepotrebnega zavlačevanja.

  

Z novim predlogom Zakona o kolektivnih tožbah želimo zagotoviti dejansko možnost dostopa do sodnega varstva in uresničitev varstva pravic, ki so bile posameznikom kršene v primeru množičnega oškodovanja, nadgraditi varstvo zakonitosti na trgu, ki se primarno uresničuje z delovanjem javnih organov ter preprečiti, da bi posamezno sodišče zaradi prevelikega števila samostojnih tožb v primeru množičnih oškodovanj postalo preobremenjeno

  

Vzpostavljen je pravni okvir za izvensodno reševanje potrošniških sporov, kar bo državljanom in podjetjem omogočilo hitrejše, učinkovitejše in cenejše reševanje medsebojnih sporov.

  


Zagotavljanje varnosti v državi

  

Policija je z ustanavljanjem in preoblikovanjem notranjih organizacijskih enot svojo organiziranost prilagodila novim varnostnim pojavom. Cilj mobilne policijske postaje je približati policijske storitve ljudem in zagotoviti čim večjo vidnost in navzočnost policistov, zlasti na območjih, kjer ni policijskih postaj.

  


Reguliranje migrantskega toka

  

Vlada se je na množične migracije, ki so se začele septembra 2015, odzvala z vrsto ukrepov in vzpostavitvijo sprejemnih in namestitvenih centrov (predvsem je sodelovala s silami zaščite in reševanja pri namestitvi in oskrbi beguncev), pripravo načrtov, intenzivnim mednarodnim sodelovanjem, sodelovanjem s humanitarnimi organizacijami ter operativnimi in drugimi ukrepi. Na ta način je zagotovila stabilne varnostne razmere v državi in preprečila, da bi se migranti nenadzorovano razpršili po celi državi. Razvila je tudi lastno aplikativno rešitev e-migrant za podporo registraciji in kontroli migrantov v okviru reguliranega migrantskega toka. 

  


Podpora kmetijstvu in gozdarstvu

 

S Programom za razvoj podeželja bomo v programskem obdobju 2014-2020 poskrbeli za priliv sredstev v višini 1,1 milijarde evrov in tako podprli kmetovanje na področjih z oteženimi pogoji, povečali sredstva za ekološko kmetovanje, prenovili okoljske ukrepe v smeri večje učinkovitosti, bistveno povečali sredstva za regionalne projekte in uvedli dodatne podpore za mlade kmete.

 

Zaradi preprečevanja izgub velikih količin hrane, varstva okolja ter pomoči upravičencem se v noveli Zakona o kmetijstvu vzpostavlja pravna podlaga za doniranje hrane. Cilj predloga je, da bo po nepotrebnem zavržene hrane, ki bi sicer končala med odpadki v okolju, čim manj. Novela določa, kdo so lahko donatorji in posredniki hrane. V ta namen se uvajajo finančne olajšave za donatorje, hkrati pa se lahko posrednikom pri razdeljevanju hrane zagotovi sredstva za nakup tehnične opreme.

 

S spremembo uredbe o dopolnilnih dejavnostih na kmetijah smo bistveno administrativno razbremenili in uvedli nove možne dejavnosti na kmetijah, saj te predstavljajo možnost obstanka in razvoja marsikatere kmetije.

 

Novoustanovljena družba upravlja z gozdovi v državni lasti na način, ki zagotavlja trajnostno, sonaravno in večnamensko gospodarjenje, vključno s spodbujanjem razvoja gorskih in hribovskih kmetij ter zagotavljanjem surovine lesnopredelovalni industriji.
  


Okolje in enostavnejša gradnja

    

Do konca leta 2015 so bili uspešno in pravočasno zaključeni vsi projekti s področja okoljske infrastrukture, od tega 6 projektov na razvojni prioriteti Ravnanje s komunalnimi odpadki, 24 projektov - Odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda in 16 projektov Oskrba s pitno vodo.

 

Skupno je bilo upravičencem (v večini primerov gre za občine) na projektih okoljske infrastrukture izplačanih 588 milijonov evrov evropskih in 119 milijonov evrov sredstev Republike Slovenije. Izvedeni so bili tudi 3 projekti na izboljšanju stanja okolja in voda.

  

Lansko leto smo začeli s celovito prenovo prostorske in gradbene zakonodaje, katere namen je poenostaviti postopke prostorskega načrtovanja in graditve objektov ter uzakoniti fleksibilnejše mehanizme za načrtovanje in dovoljevanje objektov, ki bodo omogočili varnejše okolje za investicijske namere, kvaliteten prostorski razvoj, odpravili razloge za pojavljanje nezakonitih gradenj in slediti cilju odprave administrativnih ovir ter načelu dovoljevanja »vse na enem mestu«.

  

V sklopu Prostorskega informacijskega sistema (PIS) je bil izdelan sistem za evidentiranje upravnih aktov na področju graditve (gradbena dovoljenja, uporabna dovoljenja). Sistem je implementiran v okolje vseh upravnih enot ter Ministrstva za okolje in prostor. Podatki o izdanih gradbenih in uporabnih dovoljenjih so od 1. 6. 2015 dostopni na enem mestu.
  


Za boljše prometne povezave

  

Letos nam je uspelo pridobiti gradbeno dovoljenje za drugi tir, za slovenske razmere izjemno finančno in inženirsko zahteven projekt, saj je na 27 km proge treba zgraditi 20 km predorov, dva viadukta, dva mostova in eno galerijo.

 

Vlada je v okviru svojih aktivnosti za izgradnjo drugega tira ustanovila družbo 2TDK, katere naloga je vodenje projekta izgradnje drugega tira, katerega ocenjena vrednost je 1,4 milijarde evrov.

 

Pričela se je gradnja izvlečnega tira, ki pomeni prvo fazo v izgradnji drugega tira.

  

Uspešno smo izvedli elektrifikacijo železniške proge Pragersko – Hodoš, tako elektrificirali 109 km proge, povečali hitrost in zmogljivost proge za hitrosti do 160 km/h.

  

Ukinitev 32 nivojskih prehodov in zgrajenih 20 novih izven nivojskih prehodov bo bistveno pripomogla k povečanju varnosti v železniškem in cestnem prometu, krajši bodo potovalni časi ter manjši negativni vplivi na okolje.

  

Na področju prometne infrastrukture sta bili zgrajeni dve obvoznici, urejena tri krožišča, zgrajenih 2,27 kilometrov novih kolesarskih povezav, izvedenih 10 sanacij na premostitvenih objektih, rekonstruiranih 6,5 kilometre državnih cest in eno križišče ter rekonstruiran cestni objekt čez železniško progo v Mednem. 50 kilometrov državnih cest je bilo preplaščenih.

  


Energetika

  

V letu 2016 je stopila v veljavo Uredba o samooskrbi z električno energijo iz OVE, ki s priklopom naprave za samooskrbo na notranjo inštalacijo stavbe omogoča gospodinjstvom in malim poslovnim odjemalcem pokrivanje vseh svojih potreb po električni energiji v koledarskem letu na temelju t.i. neto merjenju električne energije.

 

Sprejeta je bila dolgoročna strategija za spodbujanje naložb energetske prenove stavb, ki predstavlja krovni dokument za začetek izvajanja ukrepa energetske prenove stavb javnega sektorja.

  


Večja učinkovitost delovanja ob naravnih in drugih nesrečah

  

Ministrstvo za obrambo je leta 2015 vzpostavilo modularno zmogljivost Slovenske vojske za zaščito, reševanje in pomoč. V zmogljivost je vključenih 740 pripadnikov Slovenske vojske, ki bodo z opremo za delovanje na prizadetih lokacijah pripravljeni v 24 urah in se za takšna posredovanja dodatno usposabljajo.

 

Zagotovili smo nadaljevanje helikopterskega reševanja z državnimi zrakoplovi, z zavodom Slovenija Transplant pa je bila junija 2015 podpisana pogodba o uporabi letala Falcon za prevoz človeških organov, namenjenih transplantaciji. 

  


Kultura

  

V drugem letu mandata so bili sprejeti številni zakoni, ki vsak na svojem področju izboljšujejo pogoje za delovanje različnih deležnikov na področju avdiovizualnih medijskih storitev, knjižničarstva, medijev ter kulturne dediščine in izboljšujejo položaj samozaposlenih v kulturi.

 

Uspešno sta bila zaključena projekta prenove Narodne galerije in Plečnikove hiše v Ljubljani ter dokončana celovita ureditev kompleksa Park vojaške zgodovine v Pivki (Paviljon A).

  

Arhiv Republike Slovenije je pridobil nove depojske prostore za filmsko arhivsko gradivo na Roški cesti v Ljubljani, v katerih je optimalno poskrbljeno za materialno varovanje filmskega arhivskega gradiva. V središču Murske Sobote so bili odkupljeni prostori za potrebe vzpostavitve Enote Prekmurje Pokrajinskega arhiva Maribor.

  

Slovenija je na poskusni seznam UNESCO vpisala dve nominaciji: »Brezčasna humanistična arhitektura Jožeta Plečnika v Ljubljani in Pragi«, ki jo pripravlja skupaj s Češko republiko, in »Poti miru od Alp do Jadrana – dediščina 1. svetovne vojne«.

  

Slovenska kultura je postala bogatejša za nov slovenski kulturni center v Berlinu, ki bo v prihodnje pomembna odskočna deska v enem najpomembnejših svetovnih umetnostnih centrov.

  

Ministrstvo za kulturo je z Zvezo društev slepih in slabovidnih Slovenije lani novembra letos uspešno zaključilo projekt Knjižnice slepih in slabovidnih, ki je potekal od januarja 2013.

  


Izobraževanje

  

Zaključili smo projekt postopnega uvajanje tujega jezika v 2. razredu, ki se je začelo v šolskem letu 2014/15 na 62 osnovnih šolah. V šolskem letu 2015/16 je več kot 86 % prvošolcev izbralo tuji jezik kot neobvezni izbirni predmet.

 

Slovenija se je pridružila iniciativi za uvajanje vajeništva, ki bo postala ena od oblik poklicnega izobraževanja pri nas. Predvsem bo vajeništvo prispevalo k zgodnejšemu zaposlovanju mladih.

Pri poklicnem izobraževanju s pomočjo analize in mreže srednjih šol krepimo tiste poklice, ki jih družba potrebuje.

 

Z novelo Zakona o visokem šolstvu smo vzpostavili predvidljiv in stabilen sistema financiranja visokega šolstva, omogočili odprtost visokošolskih institucij v mednarodno okolje, povečali fleksibilnost študijskih programov, omogočili spremljanje zaposljivosti diplomantov, zmanjšali osipništvo ter omogočili hitro vključevanje na trg delovne sile in skrajšali čas študija.

  


Znanost

 

Sredstva za znanost smo povečali za 5 %. Za letošnje in prihodnje leto zagotavljamo indeks 105,6 glede na lansko leto. Tako se je prvič po letu 2011 obrnil trend zniževanja proračunskih sredstev za raziskovalno dejavnost.

 

Uspešno se zaključujejo pogajanja za članstvo Slovenije v CERN (Evropska organizacija za jedrske raziskave), kar bo imelo pozitivne učinke in posledice tako za raziskovalno dejavnost, kot tudi za celoten izobraževalni sistem in gospodarstvo. 

  


Šport

  

Odprta sta bila dva vrhunska športna objekta: Nordijski center Planica in Gimnastični center Ljubljana (MIZŠ je oba projekta sofinanciralo iz lastnih in evropskih sredstev).

  

V zaključni fazi je Zakon o športu, ki predstavlja pomembno formalno podlago urejanja športa, saj določa uresničevanje javnega interesa na področju športa v RS, način izvajanja športa, določa organe, ki so pristojni za izvajanje javnega interesa in mehanizme za njegovo uresničevanje, opredeljuje javno službo na področju športa na državni ravni, določa pravice športnikov ipd.

  


Uspešna zunanja politika

  

V okviru odnosov s sosedami je ministrstvo posebno pozornost namenjalo razvijanju sodelovanja na področjih čezmejnega sodelovanja, gospodarskega sodelovanja ter infrastrukturnih in energetskih povezav.

  

Nadaljevalo se je okrepljeno sodelovanje z deželnimi ravnmi Avstrije in Italije, prav tako poteka reden dialog z Republiko Hrvaško s katero je sodelovanje na številnih področjih odlično, še vedno pa med državama ni rešeno vprašanje državne meje, glede katere sta državi leta 2009 sklenili arbitražni sporazum in odločitev prepustili arbitražnemu sodišču.

  

Slovenija je bila močno prisotna in aktivna na Zahodnem Balkanu, saj je stabilnost te regije v slovenskem vitalnem interesu, uspešno pa rešuje tudi vprašanja nasledstva. V okviru izvrševanja sodbe ESČP v zadevi Ališić je vlada v zadnjem letu pripravila mehanizem za verifikacijo in izplačila starih deviznih vlog varčevalcem podružnic Ljubljanske banke v Sarajevu in Zagrebu. 

  


Gospodarska diplomacija

  

Aktivnosti gospodarske diplomacije, ki ostaja ena od osrednjih prioritet vlade, so bile v zadnjem letu osredotočene tudi na t. i. netradicionalne trge. Izvedene so bile medvladne komisije z Rusko federacijo, Belorusijo, Katarjem in Kitajsko. Pri gospodarskih odnosih s Kitajsko ima pomembno mesto Pobuda 16+1, kjer je Slovenija aktivna na različnih področjih; letos je bil poudarek na tematiki gospodarjenja z gozdovi.

  

Odločitev Vlade RS za odprtje Veleposlaništva RS v Iranu je bila posebej pozitivno sprejeta med gospodarstveniki. Konec julija je bilo veleposlaništvo formalno odprto. V Teheran je bil napoten začasni odpravnik poslov, ki pripravlja vse potrebno, da bo veleposlaništvo čim prej lahko pričelo s polnim delovanjem.

  


Razvojna in humanitarna pomoč

  

Slovenija je v preteklem letu povečala delež uradne razvojne pomoči, ki je v letu 2015 znašal 0,15 % BDP. V tem obdobju je Slovenija zagotovila tudi humanitarno pomoč ob največjih humanitarnih krizah, kot so krize v regiji Bližnjega vzhoda, begunska kriza, kriza v Ukrajini ter ob potresu v Ekvadorju. 

  


Najuspešnejše koriščenje evropskih sredstev doslej

  

V izvajanju programskega obdobja 2007–2013, je bila vlada izjemno uspešna. Še leta 2014 se je Slovenija med državami članicami EU uvrščala na 19. mesto po koriščenju sredstev iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, Evropskega socialnega sklada in Kohezijskega sklada, tej vladi pa uspelo pospešiti koriščenje in Slovenijo uvrstiti na zemljevid najuspešnejših držav na tem področju.

  

V mandatu te vlade je bilo na primer iz slovenskega proračuna za projekte, sofinancirane z EU sredstvi, izplačanih največ sredstev v zadnjih 10 letih – v letu 2015 kar 916 milijonov evrov. Izvajanje je Slovenija zaključila na 4. mestu med EU 28 in se konec leta 2015 uvrstila v skupino 8 držav članic EU, ki jim je še pred uradnim zaključkom programskega obdobja uspelo povrniti v nacionalni proračun maksimalen odstotkov sredstev – 95 odstotkov (od dobre 4 milijarde evrov razpoložljivih sredstev). Preostalih 5 odstotkov bo Slovenija prejela predvidoma leta 2018, ko bo iz Bruslja prejela potrjena zaključna poročila o izvajanju. Ocenjujemo, da bo Slovenija to obdobje zaključila z maksimalnim izkoristkom razpoložljivih sredstev, ki so od 2007 do danes prinesla več kot 5000 uresničenih projektov in s tem številne uspešne zgodbe ljudi, organizacij, podjetij in drugih.

  

V polnem zagonu je tudi izvajanje programskega obdobja 2014–2020. Odobrenih je za več kot 650 milijonov evrov sredstev, kar je več kot 21 odstotkov vseh sredstev, ki so Sloveniji na voljo do leta 2023 (dobre 3 milijarde evrov). Do konca avgusta 2016 je bilo podprtih več kot 100 projektov, programov ali javnih razpisov, med drugim projekt izgradnje avtocestnega odseka Gruškovje–Draženci v znesku 63,5 milijonov evrov, 9 okoljskih projektov s področja odpadne in pitne vode, več programov, ki posegajo na področje dela z brezposelnimi, pripravniki in mladimi (npr. Prvi izziv, Projektno učenje za mlajše odrasle, Zdrav življenjski slog) ter več projektov oz. javnih razpisov s področja podjetništva (tudi socialnega), raziskav, razvoja ali inovacij.

  


Uspešno koriščenje mednarodnih finančnih mehanizmov

  

Država je v zadnjih dveh letih nadaljevala tudi z uspešnim izvajanjem Slovensko-švicarskega programa sodelovanja za obdobje 2007–2017. Do danes smo izkoristili več kot 95 odstotkov od 18 milijonov evrov razpoložljivih sredstev za energetske obnove stavb, izobraževalne programe, nakupe medicinske opreme …

  

S 25,5 milijona evrov sredstev finančnega mehanizma Evropskega gospodarskega prostora in Norveškega finančnega mehanizma smo uresničili 87 projektov s področja štipendiranja in mobilnosti, nevladnih organizacij, javnega zdravja, enakosti med spoloma, biotske raznovrstnosti in ekosistemskih storitev, ohranjanja oz. oživljanja kulturne in naravne dediščine ter okolja.

  


Slovenska strategija pametne specializacije

 

V mandatu te vlade je bila sprejeta tudi Slovenska strategija pametne specializacije (S4), ki je po mnenju Evropske komisije ena boljših na ravni EU. Gre za platformo za osredotočanja razvojnih vlaganj na področja, kjer ima Slovenija kritično maso znanja, kapacitet in kompetenc, inovacijski potencial za pozicioniranje na globalnih trgih ter s tem krepitev svoje prepoznavnosti. Na njeni podlagi bo v Sloveniji do leta 2023 izvedenih za 461 milijonov evrov naložb iz evropskih sredstev na področju raziskav, razvoja in inovacij oz. za več kot milijardo evrov, če tem področjem dodamo še segment razvoja človeških virov, podjetništva in internacionalizacije. In ker je cilj vlade zelena, aktivna, zdrava in digitalna Slovenija, z vrhunskimi pogoji za ustvarjanje in inoviranje, usmerjena v razvoj srednje in visoko tehnoloških rešitev na nišnih področjih, so skupni imenovalec vseh naložb s tega področja trajnostne tehnologije in storitve za zdravo življenje. 
  


Slovenci v zamejstvu in po svetu

  

Začeli smo z vzpostavljanjem mreže slovenskih znanstvenikov v zamejstvu in po svetu in s povečanim prizadevanjem za njihovo aktivno vključevanje v oblikovanje zakonodaje oziroma strategij v Republiki Sloveniji.

 

Pospešeno razvijamo in uporabljamo enotno komunikacijsko platformo za komunikacijo z mladimi Slovenci ter znanstveniki in strokovnjaki po celem svetu ter spodbujanjem generiranja njihovih stališč in konceptov nazaj v matično domovino.

 

V letu 2016 smo skupaj z založbami in krovnimi organizacijami uspešno zagnali programsko delovanje Tržaškega knjižnega središča s številnimi odmevnimi dogodki, Celovško knjižno središče (otvoritev jesen 2016) ter Dunajsko knjižno središče (otvoritev jesen 2016), ter uspešno sanirali in prenovili interier sob Študentskega doma Korotan, ki mu je zaradi inšpekcijskih odločb grozilo zaprtje. Zagnali smo obnovo Kulturnega centra Lipa Monošter (Porabje) ter odprli Vzorčno kmetijo v Porabju. Nadaljujemo tudi z obnovo Kulturnega doma Bazovica na Reki.

 

Vlada je poleg tega uspešno stabilizirala finančno sliko Slovencev v Avstriji, nadaljevala s sanacijskimi ukrepi časopisa Novice ter uspešno vsebinsko in infrastrukturno sanirala Korotan na Dunaju. Izvedli smo ukrepe razvojnega načrta Slovencev v Videmski in Goriški pokrajini (Muzej Solbica, okrepili delovanje društva v Bardu in Tipani, okrepili delovanje društev v Kanalski dolini. V goriški pokrajini smo dodatno podprli kulturne programe ter zagnali cikel investicijskega vzdrževanja Kulturnega doma Gorica. Podprli smo tudi začetek gradnje prvega spomenika padlim slovenskim vojakom v prvi svetovni vojni (na italijanski strani).

  


Statistika dela vlade

Vlada se je sestala na 100. rednih in 138 dopisnih sejah vlade. V tem obdobju je bilo sprejetih 2079 predpisov, in sicer:

  • 259 predpisov iz pristojnosti državnega zbora, 
  • 736 predpisov iz pristojnosti vlade in 
  • 1084 predpisov iz pristojnosti ministrstev.

Izjava predsednika vlade po 100. seji

Nalagam ...