Skoči na vsebino »

Integriteta

 

Integriteta v javnem sektorju

 

Integriteta posameznika in družbe kot celote imata ključno vlogo pri zaznavanju in preprečevanju korupcije. Vlada RS že vrsto let izvaja številne aktivnosti, katerih cilj je povečanje občutljivosti zaposlenih v javnem sektorju na pojav korupcije oz. ravnanj, ki niso skladna z etičnimi, moralnimi in pravnimi normami s področja preprečevanja in omejevanja korupcijskih tveganj.

Pri opravljanju dela v javnem sektorju zaposleni v javnem sektorju, pa tudi funkcionarji, poleg izvajanja normativno regulativnih pristojnosti, zagotavljamo servis državljanom in gospodarstvu, zato je bistveno, da pri tem vedno sledimo javnemu interesu. Državljani upravičeno pričakujejo učinkovito in etično delovanje institucij javnega sektorja in kakovostno opravljanje javnih storitev na vseh področjih. Ko ravnamo z visoko stopnjo integritete in etično, poleg spoštovanja predpisov, delujemo v dobrobit celotne skupnosti.

 

Ravno v letu 2019 se bo iztekel že  drugi dvoletni program Vlade RS (377 KB), v katerem je kar nekaj ukrepov namenjenih ozaveščanju javnih uslužbencev in funkcionarjev v javnem sektorju.


Etični kodeks vladnih funkcionarjev


Vsi funkcionarji Vlade RS in ministrstev so po  etičnemu kodeksu  (315 KB)zavezani k zakonitemu in častnemu delovanju v korist javnega interesa. Pri opravljanju funkcije morajo delovati družbeno odgovorno ter s tem prispevati h krepitvi ugleda države ter h krepitvi zaupanja javnosti. Z javnimi sredstvi so dolžni ravnati zakonito, gospodarno, transparentno in ekonomično.


Integriteta pri javnem naročanju

 

Vlada RS si nenehno aktivno prizadeva za zmanjšanje koruptivnih tveganja na področju javnih naročil, predvsem z usposabljanjem in ozaveščanjem javnih uslužbencev. Na področju javnega naročanja je tveganje za obstoj korupcijskih dejanj visoko, zato je pomembno, da so zaposleni v javnem sektorju, ki izvajajo javna naročila, usposobljeni in da znajo koruptivna tveganja (pravočasno) prepoznati, se jim izogniti in jih preprečiti.

Korupcija niso zgolj koruptivna ravnanja, ki imajo veliko nominalno vrednost, pač pa pomenijo korupcijo tudi tista na prvi pogled majhna ravnanja, ki niso skladna z etičnimi, moralnimi in pravnimi normami s področja preprečevanja in omejevanja korupcijskih tveganj.


Ozaveščanju, usposabljanju in posledično preprečevanju korupcijskih tveganj je namenjen tudi priročnik ' Integriteta pri javnem naročanju (1.5 MB)', ki ga je v začetku leta 2019 izdalo ministrstvo za javno upravo v sodelovanju s TI Slovenija.


Kdaj je lobiranje dovoljeno in kdaj ne?


Lobiranje je proces vplivanja interesnih skupin in/oz. civilne družbe na odločevalce. Proces lobiranja je tisti del vplivanja na odločevalce, ki se odvija med lobistom in odločevalcem, poteka izven formalnega zakonodajnega procesa v ožjem smislu ter je lahko zavestno v večji ali manjši meri manj ali celo neviden v očeh javnosti.

 

Ključnega pomena je:
1. da lobiranci poskrbijo, da vedo, kdo je lobist, ki z njimi vzpostavlja stik
2. da lobiranec ve, da ima vedno pravico odkloniti ali zavrniti nejaven stik – še posebej v fazi, ko bi prišlo do prekoračitve meje dovoljenega





Več informacij