Kam gre vaš denar?

Viri financiranja javnih storitev so davki, prispevki, trošarine in druge dajatve (takse, donacije, itd.). Sredstva se zbirajo v štirih blagajnah, in sicer:

  • v državnem proračunu pri Ministrstvu za finance,
  • v občinskih proračunih,
  • v blagajni Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in
  • v blagajni Zavoda za zdravstveno zavarovanje.

Na ta način država financira pokojnine, socialno zaščito, zdravstvo, izobraževanje, servisira javni dolg, financira ekonomske dejavnosti (kot npr. kmetijstvo, transport, trgovino), javni red in varnost, rekreacijo, kulturo in religijo, okolje in prostor, obrambo in druge javne storitve.

 

V nadaljevanju so predstavljeni prihodki in odhodki po namenu porabe javnih sredstev, primanjkljaj ter dolg sektorja država v letu 2014, ki so namenjeni predvsem ozaveščanju državljanov, da vsako izogibanje plačevanju obveznosti do države vpliva na zmanjševanje obsega javnih sredstev in kakovosti javnih storitev. Ob tem želimo poudariti, da so vsi navedeni deleži le ocene, izračunane na podlagi proračuna za leto 2014 in apliciranja podatkov Statističnega urada RS iz leta 2012 po metodologiji COFOG na leto 2014.

 

 

 

Vir: Ocene* Urada vlade za komuniciranje na podlagi podatkov različnih vladnih institucij v evrih

 

* Ocene odhodkov so narejene na podlagi predvidene konsolidirane bilance javnih financ za leto 2014, ki zajema štiri blagajne (državni proračun, proračune občin, blagajno Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in blagajno Zavoda za zdravstveno zavarovanje) in ne vsebuje celotnih odhodkov sektorja države, ter apliciranja podatkov Statističnega urada RS iz leta 2012 po metodologiji COFOG  na leto 2014. Prav tako v ocene prikaza odhodkov države niso vključeni enkratni ukrepi države za stabilizacijo bančnega sektorja v letu 2014.

 

 

Dolg sektorja država

Zaradi gospodarske krize in prepočasnega prilagajanja nastalim razmeram z reformami v preteklosti so prihodki države nižji od odhodkov, kar pomeni, da ima Slovenija proračunski primanjkljaj.

  

Da bi državljani čim manj občutili posledice gospodarske krize na svojih ramenih, si vlada prizadeva ohraniti kvalitete socialne države (npr. brezplačno javno šolstvo, dostopno javno zdravstvo, dostojne pokojnine) v obsegu, kakršnega smo v Sloveniji vajeni, toda zato je v danih razmerah nujno zadolževanje na tujih in domačih trgih.

 

Po ocenah Evropske komisije bo dolg sektorja država za Slovenijo v letu 2014 znašal 75,4 odstotka BDP, kar je še vedno pod povprečjem javnega dolga v državah članicah EU (95,9 odstotkov). Bolj zadolžene, kot je Slovenija, so npr. Nemčija, Francija in Italija.