Skoči na vsebino »

Meddržavna tožba proti Hrvaški glede terjatev Ljubljanske banke do hrvaških podjetij

 

Republika Slovenija je 15. septembra 2016 na Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu (ESČP) vložila meddržavno tožbo proti Republiki Hrvaški glede terjatev Ljubljanske banke (LB) do hrvaških podjetij. 

 

Slovenija dokazuje, da je Hrvaška kršila Evropsko konvencijo o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah, ker so hrvaške sodne in izvršilne oblasti s svojim sistematičnim ravnanjem LB v zadnjih 25 letih onemogočale izterjavo terjatev do hrvaških podjetij in jo tako nezakonito prikrajšale za njeno premoženje. Dolžniki LB na Hrvaškem pa so se na ta način izognili poplačilu svojih dolgov. Slovenija se je tako znašla v nepravičnem položaju, saj na eni strani izplačuje varčevalce LB (sodba Ališić), na drugi strani pa je bilo preprečeno poplačilo terjatev LB do hrvaških podjetij. 


Hrvaška podjetja namreč niso poravnala zapadlih obveznosti, pretežno iz naslova posojil in garancij, odobrenih po letu 1980, zato sta LB in njena podružnica v Zagrebu med leti 1991 in 1996 pričeli s postopki izterjave pred hrvaškimi sodišči. Sledili so dolgotrajni sodni postopki, LB pa je bila ves čas deležna arbitrarnega odločanja hrvaških sodnih in administrativnih organov, prisilnega preprečevanja poslovanja na Hrvaškem, sistematičnega zavlačevanja sodnih postopkov in preprečevanja izvršb pravnomočnih in izvršljivih sodnih odločb, tudi z vmešavanjem izvršilne oblasti. 

Hrvaška sodišča, vključno s hrvaškim ustavnim sodiščem, ves čas onemogočajo, da LB kot tožnik od hrvaških podjetij sodno izterja terjatve. S tem so se hrvaška podjetja izognila plačilu svojih dolgov banki.


Glede na dolgoletna neuspešna pogajanja v zadevi LB in nespoštovanje že doseženih dvostranskih dogovorov s strani Hrvaške, je Slovenija ocenila, da je edina možnost za rešitev tega spora uporaba pravnih sredstev na mednarodni ravni. Po izčrpanju vseh pravnih sredstev na Hrvaškem je Slovenija vložila meddržavno tožbo na ESČP, ki vključuje 26 sodnih zadev glede terjatev LB do hrvaških podjetij. 


Republika Slovenija pričakuje, da bo ESČP po odločitvi o pravici do premoženja deviznih varčevalcev (sodba Ališić), ki jo Slovenija spoštuje in dosledno izvaja, našlo pravično rešitev tudi v primeru kršitev s strani Hrvaške.


Kronologija

 

2016 
 
Republika Slovenija vloži tožbo proti Republiki Hrvaški pred ESČP

Republika Slovenija je 15.9.2016 zaradi kršitev s strani Republike Hrvaške vložila tožbo pred ESČP.

 
Ponovna sporna odločitev Ustavnega sodišča RH

Ustavno sodišče RH 30.3.2016 v zadevi LB proti Chromos Agro, Privredna banka Zagreb, Zagrebački jež in Sava odloči, da LB ni aktivno legitimirana za vložitev tožbe.

  

Navedeni 4 postopki so trajali več kot dve desetletji. Povprečen čas trajanja vseh postopkov pred hrvaškimi sodišči je 18 let. Kršitve niso osamljeni primeri, ampak predstavljajo vsesplošno prakso hrvaških organov. Gre za ponavljajoča se dejanja ne samo sodne, temveč tudi izvršilne veje oblasti RH.

  

  

2014
 
Sodba Ališić pred ESČP

ESČP je 16.6.2014 v zadevi deviznih varčevalcev nekdanje podružnice LB v Sarajevu (Ališić in drugi) odločilo, da mora Slovenija še ne poplačane varčevalce izplačati. Slovenija sodbo zgledno izvršuje.

  

2013
 
Memorandum o soglasju glede prenesenih deviznih vlog

Dne 11.3.2013 sta na Mokricah predsednika vlad RS in RH Janez Janša in Zoran Milanović v angleškem izvirniku podpisala memorandum o soglasju med vladama obeh držav. 

  

Vladi sta z memorandumom dosegli soglasje, da se bo rešitev za prenesene devizne vloge na Hrvaškem poiskala v okviru Sporazuma o vprašanjih nasledstva. Dogovorili sta se, da se vsi postopki hrvaških bank proti LB in NLB ustavijo in da se ne začenjajo novi sodni postopki.

  

Slovenija se je zavezala, da bo pričela s postopkom ratifikacije Pogodbe o pristopu Hrvaške v EU, kar je tudi izpolnila.

Hrvaška svojih obvez ne izpolnjuje. Neutemeljeni sodni postopki se na Hrvaškem nadaljujejo. 

   

2006 - 2012
 
Hrvaška pristopna pogajanja k EU

Slovenija je v okviru hrvaških pristopnih pogajanj pri Svetu EU izpostavila tudi problematike a) obveznost nadaljevanja pogajanj pod okriljem BIS v okviru prostega pretoka kapitala (poglavje 4).  b) neoviranega poslovanja slovenskih finančnih subjektov na hrvaškem trgu s finančnimi storitvami (poglavje 9) in c) potrebo po nepristranskosti in neodvisnosti hrvaškega pravosodja v sodnih postopkih LB na Hrvaškem. 

  

2008
 
Sporna revizijska odločba Vrhovnega sodišča Hrvaške

Vrhovno sodišče Hrvaške je 30.12.2008 izdalo prvo revizijsko odločbo, v kateri napačno ugotavlja, da bi naj celotno premoženje LB na osnovi spremembe slovenskega ustavnega zakona iz leta 1994 (UZITUL-A) prešlo na NLB, kar vključuje  tudi premoženje LB na Hrvaškem. 

  

Od te revizijske odločbe naprej (torej 14 let po sprejetju UZITUL-A) hrvaška sodišča v postopkih, ko LB toži svoje dolžnike – podjetja na Hrvaškem, prevzemajo takšno razlago slovenskega ustavnega zakona. S to arbitrarno in napačno argumentacijo razsojajo v škodo LB, češ da slednja nima aktivne legitimacije za vlaganje tožb. Po drugi strani pa taista hrvaška sodišča priznavajo LB legitimacijo, ko je tožena stranka.

  

 
Tožba hrvaških varčevalcev pred ESČP

Veliki senat ESČP 3.10.2008 zavrne tožbo hrvaških varčevalcev (Kovačić in ostali) proti LB. 

  

Sodišče je v tej zadevi odločilo v korist RS. Vprašanje pritožb varčevalcev LB skladno z mnenjem Parlamentarne skupščine Sveta Evrope predstavlja vprašanje nasledstva, ki ga morajo rešiti države naslednice SFRJ s sporazumom.

  

2006
 
Sporne odločitve Ustavnega sodišča RH

Odločbi Ustavnega sodišča RH z dne 24.11.2006 in 15.12.2006 v zadevah zagrebške podružnice LB proti IPK Tovarna šećera Osijek d.o.o., Osijek. 

   

Zaradi teh odločitev je LB dne 15.6.2007 vložila tožbo pred ESČP proti RH.

  

ESČP je 4.6.2015 odločilo, da zadeve ne vzame v obravnavo in odločitev utemeljilo s tem, da četudi je LB d.d. samostojna pravna oseba, ne uživa zadostne institucionalne in operativne neodvisnosti od RS in jo je potrebno v smislu Evropske konvencije o človekovih pravicah šteti za vladno organizacijo. 

  

2005 – 2010
 
Različne interpretacije vprašanja o premoženju LB

Po odločitvi vrhovnega sodišča RH (2002) je bilo v letih 2005 - 2010 poplačanih 35 nekdanjih varčevalcev LB iz premoženja LB (rubež nepremičnin). Leta 2010 še 28 nekdanjih varčevalcev, med njima tudi Kovačić in Mrkonjić, kar je ugotovilo ESČP. 

  

Nasprotno pa je sodišče v postopkih, v katerih je bila LB na strani tožeče stranke, med leti 2005 in 2016 ugotavljajo, da je bilo celotno premoženje LB že leta 1994 ex lege preneseno na NLB. 

  

Hrvaški sodni in izvršilni organi torej v postopkih proti LB priznavajo premoženje LB na Hrvaškem, v primerih LB proti njenim dolžnikom pa zatrjuje, da tega premoženja na Hrvaškem več ni.


2004
 
Dodatni posegi izvršilne veje oblasti v sodno

V zadevah Rast d.o.o. je državno odvetništvo RH poseglo v pravnomočne odločitve sodišč, ki so bile ugodne za LB, in namesto dolžnikov uveljavljalo argument aktivne legitimacije, ki je posledica nepravilne in napačne razlage UZITUL-A.

  

Gre za prikrito pritožbo in poseg druge veje oblasti v sodne postopke. 

 

2003
 
Neizvrševanje dokončnih sodnih odločb, ki so v korist LB

Postopek LB proti Astra-Agrimeks d.o.o.: Hrvaško sodišče s sklepom dopusti, da se pravnomočni sklep o izvršbi LB zoper dolžnika Astro-Agrimeks ne izvrši.

  

Dolžnost države, da vzpostavi, organizira in nadzoruje sistem izvrševanja dokončnih sodnih odločb, v RH ni bila izpolnjena. LB je s tem nastala škoda, dolžnik pa je leta 2011 končal v stečaju.

 

 
Hrvaška izvršilna oblast vpliva na sodne postopke

Hrvaška izvršilna oblast se neposredno vmeša v sodna izvršilna postopka LB zoper dolžnika IPK Tvornica šečera Osijek d.o.o.

 

Slavko Linić, podpredsednik Vlade RH, maja 2003 poseže v izvršilna postopka pravnomočnih sodb pred Trgovskim sodiščem v Osijeku ter doseže, da sodišče decembra 2003 prekine postopke skladno z njegovimi političnimi navodili. 

 

O političnemu vplivu g. Linića so pisali tudi hrvaški mediji: "Utjecao sam na sud", časnik Slobodna Dalmacija, 3.11.2006; "Ljubljanska banka plijeni hrvatske trtke – kako smo spriječili ovrhu", časnik Dnevnik, 9.3.2004. Po sodbi ESČP (2015) je g. Linić za RTV SLO povedal: "Kot podpredsednik vlade sem prepovedal kakršna koli izplačila neobstoječi stari Ljubljanski banki."

   

2000

   

Ukinitev dovoljenja za delovanje in zaprtje žiro računa zagrebške podružnice LB

Dne 14.7.2000 je Zavod za plačilni promet RH prejel nalog guvernerja NBH, da mora zapreti žiro račun zagrebške podružnice LB, ki zaradi tega v sodnih postopkih ne more navajati žiro računa, kamor bi v primeru uspešnega sodnega spora dolžniki poravnali prisojene obveznosti.

  

Niti LB niti zagrebška podružnica LB nista nikoli prejeli pisne odločbe NBH, zoper katero bi lahko sprožili pravna sredstva.

 

1999

  

Pogodba med RS in RH

Dne 8.10.1999 je bila sklenjena Pogodba med RS in RH o ureditvi premoženjskopravnih razmerij. Pogodba ne ureja položaja LB in določa, da bo to urejeno ločeno.

  

1997
 
Medvladni sporazum

V Zagrebu je bil 12.12.1997 sklenjen Sporazum med Vlado RS in Vlado RH o spodbujanju in vzajemni zaščiti investicij. S posebno  izjavo (133 KB) je bilo dogovorjeno, da se sporazum ne uporablja za vprašanje LB Glavne podružnice Zagreb.

  

1996
 
Zavod za plačilni promet v Zagrebu blokiral žiro račun zagrebške podružnice LB

LB je morala vse od 1991 zmanjševati obseg poslovanja, od 24.2.1996 pa ni več uspela zagotavljati zadostne likvidnosti na svojem računu. Tega dne je Zavod za plačilni promet RH blokiral žiro račun zagrebške podružnice LB. 

  

1995
 
Zaviranje izvršitve odločb, ki so v korist LB

Ne glede na dokončnost sodnih odločb FINA (Finančna agencija RH) brez razloga ni želela izvesti izvršb na hrvaških dolžnikih, zaradi česar je LB zoper njo vložila tožbo.

  

1994
 
Dopolnitve ustavnega zakona RS

Državni zbor RS je 27.7.1994 dopolnil Ustavni zakon o izvedbi Temeljne ustavne listine. Dopolnjeni UZITUL-A je ustanovil novi in ločeni pravni osebi – Nova Ljubljanska banka (NLB) in Nova kreditna banka Maribor (NKBM).  

  

Ustavni zakon je med drugim določil kateri del premoženja ostaja na  LB in za ta namen je bila izdelana zaključna in otvoritvena bilanca LB d.d. ter otvoritvena bilanca NLB d.d. Na NLB niso bile prenesene obveznosti in sredstva LB v Zagrebu.

  

1993
 
Omejevanje bančnih poslov zagrebške podružnice LP

NBH je 31.5.1993 omejila obseg delovanja zagrebške podružnice na minimalni obseg in to v nacionalni valuti, kar je zelo otežilo likvidnostni položaj podružnice.

  

1992
 
Medvladna pogajanja

Medvladna pogajanja med RS in RH med drugim tudi o delovanju LB na Hrvaškem (29.9.1992 na Otočcu in 1.10.1992 v Zagrebu) niso prinesla rezultatov.

  

1991 – 1996
 
Sodni postopki proti dolžnikom LB na Hrvaškem

Pred hrvaškimi sodišči se je pričelo 81 sodnih sporov LB proti hrvaškim podjetjem glede izterjave terjatev.

  

1991
 
Začetek omejevanja poslovanja LB s strani hrvaških organov

Guverner Narodne banke Hrvaške (NBH) je 16.10.1991, t.j. 8 dni po dejanski osamosvojitvi Hrvaške, obvestil, da LB   na Hrvaškem ne more imeti svoje podružnice, prav tako pa podružnice ni mogoče preoblikovati v samostojno banko.

  

1989
 
Preoblikovanje bank

Na osnovi reforme bančnega sistema se je LB Združena banka 19.12.1989 preoblikovala v Ljubljansko banko d.d. Ljubljana (LB Ljubljana), Ljubljanska banka Temeljna banka Zagreb pa v Ljubljansko banko d.d. Glavno podružnico Zagreb (LB GP Zagreb).

  

1977
 
Uveden sistem redeponiranja deviznih vlog

SFRJ je sprejela Zakon o deviznem poslovanju in kreditnih odnosih s tujino.

  

Sistem redeponiranja je deloval na način, da je Narodna banka Jugoslavije (NBJ) jugoslovanskim poslovnim bankam v zameno za deponirane devizne hranilne vloge odobravala brezobrestne kredite v dinarjih (v višini dinarske protivrednosti deponiranih deviznih sredstev).

  

Ljubljanska banka Temeljna banka Zagreb (danes Ljubljanska banka d.d. Glavna podružnica Zagreb) je od NBJ prejete kredite v dinarjih namenila hrvaškim gospodarskim organizacijam.

  


Izjava ministra Klemenčiča

Nalagam ...




Implementacija sodbe Ališič

Slovenija dosledno in skladno s sprejeto zakonodajo izvršuje sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi Ališić in drugi zoper države naslednice SFRJ.



Nasledstvo SFRJ

Pet držav (Slovenija, Hrvaška, BiH, Makedonija in ZRJ - danes Srbija) je podpisalo Sporazum o vprašanjih nasledstva, s katerim je bilo dokončno potrjeno, da je bo razpadu nekdanje SFRJ nastalo pet suverenih enakopravnih držav naslednic.