Nacionalni program za kulturo 2014 - 2017

Nacionalni program za kulturo (2014-2017) je strateški dokument razvojnega načrtovanja kulturne politike. Čeprav je predlog novega modela kulturne politike, kakršnega ponuja Nacionalni program za kulturo 2014-2017, usmerjen predvsem v skrb za formalne pogoje njenega delovanja, vendarle daje tudi zavezo, da kultura svoj smisel, namen in mesto v svetu artikulira sama. Prav dobro urejeni normativni pogoji ob sočasnem distanciranju države od odločanja o kulturnih vsebinah namreč omogočajo največji možni razvoj in raznolikost kulture.

 

 

Oblikovanje kulturne politike skozi oči uporabnika

Cilje, ki ji dokument opredeljuje, lahko okvirno razdelimo na tri ravni. Na prvi ravni so cilji osredotočeni na posamezna področja kulture in definiranje tistih ukrepov, ki znajo učinkovito odgovoriti na njihove ključne izzive. Druga raven je horizontalni presek vseh področij in prinaša pomembno dodano vrednost slehernemu izmed njih. Tretja raven pa so cilji, ki so izrazito strukturni in se nanašajo predvsem na reformo trga dela v kulturi.

Pomembna sprememba, ki jo pri načrtovanju kulturne politike udejanja NPK, je oblikovanje ciljev kulturne politike ne le skozi oči kulturnih producentov, temveč vzporedno skozi oči uporabnikov kulture, saj je skorajda na vseh področjih kot prvi cilj izpostavljeno večanje dostopnosti kakovostnih kulturnih vsebin.

Razloga za takšno usmeritev sta vsaj dva: slovenska kultura ima na tem področju še veliko možnosti za izboljšanje stanja in nadaljnji razvoj trgov, poleg tega pa je  ravno večanje dostopnosti kakovostne kulturne vsebine vselej izredno zahtevno, saj predpostavlja optimalno delovanje celotnega sistema kulture (od kakovostne produkcije do dobro delujoče kulturne infrastrukture, uspešnega nagovarjanja ciljnih občinstev, razvitih projektov kulturno-umetnostne vzgoje, uspešne promocije programov itd.)
 
 

Kultura kot gospodarska panoga

Ni naključje, da se veljavnost NPK v večji meri prekriva z novo finančno perspektivo, saj postajajo evropska sredstva ključnega pomena za resor kulture, šele s sprejetjem strateškega dokumenta pa lahko postanejo akterji na tem področju resni sogovorniki pri načrtovanju razvojnih projektov.

Ker lahko kultura odigra eno ključnih vlog za zagon posameznih gospodarskih panog, je bilo veliko pozornosti namenjene predvsem tako kulturnim in kreativnim industrijam, ki imajo izjemen potencial povezovanja med kulturnim ustvarjanjem in gospodarstvom, kot tudi usmerjenosti v evropsko finančno perspektivo 2014-2020, saj kultura kot gospodarska panoga ne le stremi k temu, da pridobi nove vire financiranja, temveč ponuja tudi modele nove ekonomije.

 
 

Do leta 2017 povečati število zaposlitev na področju kulture

Prav tako pa v Nacionalnem programu za kulturo 2014-2017 prvič celovito pristopamo k obravnavi trga dela v kulturi. V izogib napačnemu razumevanju zapisanega, je treba poudariti, da slovenski kulturni model tudi v prihodnje utemeljujemo na večinsko proračunskem financiranju.

Kljub temu je pomembno – še posebej v času gospodarske krize - kako bomo tudi to področje trga dela naredili privlačen za zaposlitve, zlasti za prihajajoče rodove ustvarjalcev, ki danes vanj le stežka vstopajo. Zastavljen cilj, da se število zaposlenih v kulturnih poklicih do leta 2017 poveča, je uresničljiv, čeprav vemo, da bo zaposlovanje v javnem sektorju tudi v prihodnje omejeno.

Ukrepi spodbujajo predvsem zaposlovanje v nevladnih organizacijah, med samozaposlenimi in v zasebnem sektorju, ključni korak pri tem pa je oblikovanje agencije ali podobne ustanove, ki bo načrtno in sistematično skrbela za boljši položaj zaposlenih v kulturi, s pravno in informacijsko podporo, posredovanjem dela in prehajanje zaposlenih iz javnega v zasebni sektor ter obratno, angažiranje samozaposlenih in povezovanje nevladnega in javnega sektorja.