Skoči na vsebino »

Nasledstvo SFRJ

Na Dunaju je 29. junija 2001 pet držav (Slovenija, Hrvaška, BiH, Makedonija in ZRJ – danes Srbija) pod pokroviteljstvom mednarodne skupnosti podpisalo Sporazum o vprašanjih nasledstva , s katerim je bilo dokončno potrjeno, da je ob razpadu nekdanje SFRJ nastalo pet suverenih enakopravnih držav naslednic. Republika Slovenija je sporazum ratificirala leta 2002, v veljavo pa je stopil 2. junija 2004, ko ga je ratificirala še zadnja država naslednica. 

   

Glavni cilj sporazuma je ureditev medsebojnih pravic in obveznosti med petimi državami naslednicami glede vprašanj nasledstva po nekdanji skupni državi, skladno s pravili mednarodnega prava.  Več o izvrševanju sporazuma>> (937 KB)

    

Sporazum o vprašanjih nasledstva je edini veljaven mednarodnopravni akt, ki so ga ratificirale vse države naslednice nekdanje SFRJ in predstavlja trdno podlago za urejanje medsebojnih pravic in obveznosti glede nasledstva.


Ali ste vedeli?


Poštna znamka, ki jo je po referendumu o neodvisnosti Jure leta 1978 izdala Pošta Švice

Poštna znamka, ki jo je po referendumu o neodvisnosti Jure leta 1978 izdala Pošta Švice

Slovenija in Jura

Po Dunajskem kongresu leta 1815 je območje Jure, večinoma francosko govoreče in katoliško, postalo del nemško govorečega in protestantskega Berna. Po več referendumih se je novi kanton leta 1978 odcepil od kantona Bern, odcepitev pa je odprla zahtevni proces nasledstva. Osnovi nasledstvenih vprašanj med Slovenijo in Juro se sicer razlikujeta, saj je slovensko nasledstvo povezano z razpadom nekdanje države, medtem ko se je Jura od nekdanjega skupnega kantona odcepila.


Ali ste vedeli, da najmlajši švicarski kanton in Slovenijo druži vprašanje nasledstva?





Za učinkovito izvajanje Sporazuma o vprašanjih nasledstva skrbi Stalni skupni odbor visokih predstavnikov. Visoka predstavnica RS za nasledstvo je od januarja 2014 dr. Ana Polak Petrič, ki ima v RS primarno vlogo pri koordinaciji, oblikovanju in predstavljanju stališč na tem področju. Stalni odbor držav naslednic se je nazadnje sestal 11. in 12. novembra 2015. V RS deluje tudi Sklad RS za nasledstvo, ministrica za finance pa vodi koordinacijski odbor za vprašanja nasledstva, ki določa strategijo delovanja države na tem področju.


Visoka predstavnica RS za nasledstvo z dosežki na področju nasledstva po nekdanji SFRJ seznani Vlado RS:

      


Vsebina


Premično in nepremično premoženje

Slika Pogled skozi okno.

Nikolaj Omersa: Pogled skozi okno v Piranu, (1960-1970).

Pri njegovi razdelitvi se uveljavlja teritorialno načelo (prehod lastninske pravice na državo, na ozemlju katere je bilo premoženje ob razglasitvi neodvisnosti). Izjemo predstavljajo predmeti, ki so velikega pomena za kulturno dediščino ene od držav in so po izvoru z ozemlja te države, saj preidejo na to državo. Slovenija je oblikovala seznam predmetov slovenske premične kulturne dediščine (313 eksponatov - umetnine, filmi, primerki v poštnem, železniškem, vojnem muzeju, ostanki letala Edvarda Rusjana itd.), ki se nahajajo na ozemlju Republike Srbije. Seznam je bil aprila 2015 predan Srbiji.

  


Premoženje diplomatskih in konzularnih predstavništev

Sloveniji po Sporazumu pripada 14 % od nepremičnin, ki so v prilogi B Sporazuma evidentirane kot premoženje diplomatskih in konzularnih predstavništev (DKP) nekdanje SFRJ. Sloveniji sta bili v procesu delitve dodeljeni dobri dve tretjini objektov, ki ji pripadajo glede na kvote DKP po sporazumu. Slovenija je prevzela vseh 10 nepremičnin, ki so ji bile do sedaj dodeljene: v Washingtonu, Celovcu, Milanu, Rimu, Brasilii, Sao Paulu, Rabatu, Bamaku in dve v Dar es Salaamu. Nekatere od navedenih  nepremičnin Slovenija že uporablja za potrebe DKP.  Ministrstvo za zunanje zadeve je v svojo zbirko prevzelo tudi več kot 220 umetniških del slovenskih avtorjev, ki so krasila objekte DKP nekdanje SFRJ. Izbrana umetniška dela so bila od maja do novembra 2015 na ogled na razstavi "Vrnitev ambasadorjev umetnosti"  v Narodni galeriji v Ljubljani.

    

Fotografije nepremičnin, ki jih je Slovenija prevzela: 


stavba nekdanjega veleposlaništva SFRJ, Bamako, Mali; Slovenija prevzela 2016

stavba nekdanjega veleposlaništva SFRJ, Brasil, Brazilija; Slovenija prevzela 2016

stavba nekdanjega konzulata SFRJ, Sao Paolo, Brazilija; Slovenija prevzela 2016


stavba nekdanje rezidence veleposlanika SFRJ, Dar es Salaam, Tanzanija; Slovenija prevzela 2016

stavba nekdanjega konzulata SFRJ, Milano, Italija; Slovenija prevzela 2011

stavba nekdanjega veleposlaništva SFRJ, Rabat, Maroko; Slovenija prevzela 2016


stavba nekdanje rezidence veleposlanika SFRJ, Rim, Italija; Slovenija prevzela 2013

stavba nekdanjega konzulata SFRJ, Celovec, Avstrija; Slovenija prevzela 2011; Danes Generalni konzulat Republike Slovenije

stavba nekdanjega veleposlaništva SFRJ, Washington, ZDA; Slovenija prevzela 2001/2002; Danes Veleposlaništvo in rezidenca Republike Slovenije


Finančna sredstva in obveznosti

V tej prilogi se obravnavajo vprašanja finančnih sredstev in obveznosti nekdanje SFRJ. Sloveniji pripada 16% razpoložljivih finančnih sredstev v tujini. Večinoma je že urejeno vprašanje delitve monetarnega zlata ter depozitov Narodne banke Jugoslavije (NBJ) v komercialnih bankah v tujini. Odprto ostaja vprašanje jamstev za t.i. stare devizne vloge, delitve deviznih sredstev NBJ pri šestih bankah z mešanim kapitalom v tujini ter vprašanje klirinškega dolga z 10 državami, kot tudi dolg SFRJ do mednarodnih organizacij, med drugim OZN.

 

Sporazum je tudi predvidel pogajanja med državami naslednicami o prevzemu jamstev SFRJ in Narodne banke Jugoslavije za stare devizne vloge, ki v 1990-ih letih niso bile izplačane varčevalcem v okviru nacionalnih shem posameznih držav. Poleg obveznosti, ki jo imajo države po Sporazumu, se je do vprašanja v več sodbah opredelilo tudi Evropsko sodišče za človekove pravice in ugotovilo kršitev človekovih pravic. Odprava kršitev je v teku, obveznost pogajanj pa ostaja izziv za naslednice nekdanje SFRJ.


Večnamenska ladja Triglav

Večnamenska ladja Triglav.

Večnamenska ladja Triglav je patruljna ladja Slovenske vojske, ki jo je republika Slovenija pridobila na podlagi odpisa klirinškega dolga Sovjetske zveze do SFRJ.

  

V petmesečni mednarodni operaciji EU proti tihotapcem migrantov v Sredozemlju je Slovenska vojska s Triglavom preplula 12.000 navtičnih milj. V 58 operativnih dneh na morju je bilo izvedenih devet reševanj in rešenih 1072 ljudi. 

   


Arhivi

Pečati.

Sporazum podrobno ureja vprašanje delitve, kopiranja in dostopa do arhivov nekdanje SFRJ. Predvideva prost in neoviran dostop predstavnikov zainteresiranih držav naslednic do državnih arhivov SFRJ. Dostop do arhivov SFRJ v Beogradu (Arhiv Jugoslavije in Diplomatski arhiv MZZ Republike Srbije) se izboljšuje, še vedno pa je otežen dostop do gradiv nekdanjih obveščevalnih služb ter arhiva NBJ. Slovenski arhivisti vsako leto opravijo nekajtedensko evidentiranje v arhivih SFRJ. 

 

Slovenija je decembra 2016 od Srbije prevzela 43 mednarodnih sporazumov , katerih depozitar je bila nekdanja SFRJ in ki se nanašajo izključno na ozemlje Republike Slovenije. Gre za prvo restitucijo državnih arhivov SFRJ katerikoli državi naslednici. Državi sta se tudi dogovorili, da Slovenija v kratkem prevzame naslednjo skupino mednarodnih sporazumov. Za RS je posebnega pomena pridobitev originalov Osimskih sporazumov, glede česar pa še ni dosežen dogovor s Hrvaško, kot to določa sporazum. Na pobudo Slovenije so se v letu 2014 začeli pogovori o digitalizaciji skupnih arhivov SFRJ. V letu 2016 se je pričel pilotni projekt, v katerem bo digitaliziran eden izmed manjših fondov skupnega gradiva. 

      


Pokojnine

Vse države naslednice so med seboj sklenile dvostranske sporazume na področju socialne varnosti in uredile vprašanja zagotavljanja pokojnin.

     


Druge pravice, pravne koristi in finančne obveznosti 

Po tej prilogi ni večjih odprtih zadev. Svetovna organizacija za intelektualno lastnino (WIPO) naslednice poziva k soglasju za razdelitev licenčnin, ki pripadajo nekdanji SFRJ na njihovem računu. Predlagan je pobot za obveznosti SFRJ. Dogovor o delitvi sredstev med naslednicami še ni bil dosežen.

   


Zasebno premoženje in pridobljene pravice

Priloga se nanaša na zasebno premoženje državljanov in pravnih oseb ter zavezuje države naslednice, da le-tega varujejo v skladu z določbami sporazuma, kljub temu da gre za zasebno pravna razmerja in ne za meddržavne terjatve ali obveznosti. Priloga je sestavni del sporazuma in za njeno izvajanje v skladu z navedenim načelom neposredne uporabe mednarodnih pogodb ni potrebno sprejeti nobenih zakonodajnih in izvedbenih pravnih aktov. V zvezi z izvajanjem priloge v Srbiji ni enotne prakse zaradi nasprotnih stališč izvršne in sodne oblasti do vprašanja vzajemnosti. Medtem, ko Vlada Republike Srbije priznava vzajemnost in praviloma omogoča vračanje zahtevanih nepremičnin slovenskim podjetjem, sodišča ugotavljajo, da vzajemnosti ni ter zahtevke slovenskih podjetij zavračajo. Slovenija vztrajno poziva Srbijo k odpravi neenotne prakse in izvajanju določb iz Sporazuma.



Okrogla miza

Odmevi preteklosti: Slovenija in Jura

13. julija 2017 v Ljubljani

 



Razstava

Na razstavi Zgodbe iz zapuščine so predstavljeni konkretni dosežki Slovenije na področju nasledstva.


Meddržavna tožba proti Hrvaški

Slovenija je na Evropsko sodišče za človekove pravice vložila meddržavno tožbo proti Republiki Hrvaški glede terjatev Ljubljanske banke do hrvaških podjetij.


Implementacija sodbe Ališič

Slovenija dosledno in skladno s sprejeto zakonodajo izvršuje sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi Ališić in drugi zoper države naslednice SFRJ.