Skoči na vsebino »

Mednarodna konferenca

Ob 15. obletnici podpisa sporazuma o vprašanjih nasledstva so Državni zbor, Ministrstvo za zunanje zadeve in visoka predstavnica za nasledstvo organizirali mednarodno konferenco



Sporočilo mednarodne konference je bilo, da je Sporazum o vprašanjih nasledstva še kako živ, da ima danes morda še večjo težo, kot jo je imel pred 15 leti, ko je bil podpisan, ter da Sporazum predstavlja temelj za napredek pri reševanju odprtih vprašanja med državami v regiji. Udeleženci konference so državam naslednicam predlagali, da z največjo predanostjo implementirajo določbe Sporazuma. 

   

Konferenca je hkrati pozvala mednarodno skupnost, da (ponovno) prepozna pomen Sporazuma ter njegovo implementacijo dosledno uvršča med prednostne naloge v politiki do Zahodnega Balkana.

  

Na konferenci je bilo predstavljeno tudi pomembnejše premoženje, ki ga je Slovenija na podlagi Sporazuma že pridobila.  



Konference so se na povabilo slovenske visoke predstavnice za nasledstvo (dr. Ane Polak Petrič) udeležili tudi visoki predstavniki za nasledstvo Bosne in Hercegovine (Mirsad Žuga), Hrvaške (Andreja Metelko-Zgombić), Makedonije (Elena Kuzmanovska) in Srbije (prof. dr. Rodoljub Etinski). Dr. Ana Polak Petrič je visoke predstavnike gostila na delovnem kosilu in z njimi opravila ločene dvostranske pogovore. 

 

Visoki predstavniki so soglašali, da ima nasledstveni proces v medijih in javnosti pogosto negativni predznak, kar je včasih upravičeno, velikokrat pa ne. Zato si bodo v prihodnje s svojim delom prizadevali, da bi se podoba nasledstva izboljšala. Najboljša pot do tega je napredek in učinkovita implementacija določb Sporazuma.

  


Nagovori

Otvoritev dogodka

  

Glavni nagovor
  •  dr. Wolfgang Petritsch (457 KB), veleposlanik, nekdanji visoki predstavnik OZN za Bosno in Hercegovino ter predsednik Komisije za nasledstvo nekdanje SFRJ 

  

Politični pomen sporazuma s poudarkom na regionalnem sodelovanju

  

Urejanje nasledstva po SFRJ z vidika mednarodnega prava
  •  dr. Christian Tomuschat (437 KB), predsednik Sodišča za spravo in arbitražo OVSE
  •  dr. Mirjam Škrk (453 KB), nekdanja sodnica Ustavnega sodišča Republike Slovenije
  •  dr. Helmut Tichy (436 KB), veleposlanik, vodja sektorja za mednarodno pravo Ministrstva za zunanje zadeve Republike Avstrije

  

Uresničevanje sporazuma – Kaj je Slovenija pridobila iz zapuščine SFRJ
  •  mag. Stanislav Vidovič (434 KB), veleposlanik, generalni sekretar Ministrstva za zunanje zadeve Republike Slovenije
  •  Roman Anžič (438 KB), poveljnik 430. mornariškega diviziona Slovenske vojske

Ali ste vedeli?

Restitucija državnih arhivov SFRJ

Del slovenske kulturne dediščine v širšem pomenu besede so tudi mednarodne pogodbe, tesno povezane s slovenskim ozemljem oziroma mednarodnopravnim položajem naroda, kot so zlasti pogodbe o določitvi državnih mej, ki so danes slovenske državne meje. Slovenija je decembra 2016 od Srbije prevzela 43 mednarodnih sporazumov, katerih depozitar je bila nekdanja SFRJ in ki se nanašajo izključno na ozemlje Republike Slovenije. Državi sta se tudi dogovorili, da Slovenija v kratkem prevzame naslednjo skupino mednarodnih sporazumov.

 

Ali ste vedeli, da predstavlja prevzetih 43 mednarodnih pogodb prvo restitucijo državnih arhivov SFRJ katerikoli državi naslednici?


Ladja Triglav

V pet-mesečni mednarodni operaciji EU proti tihotapcem migrantov v Sredozemlju (EUNAVFOR MED) je slovenska ladja Triglav preplula 12.000 navtičnih milj. Od oktobra 2015 do marca 2016 je v 58 operativnih dneh na morju izvedla devet reševanj in rešila 1072 ljudi, med katerimi se jih je več kot 500 vkrcalo na krov Triglava. 
 

Ali ste vedeli, da je Slovenija večnamensko ladjo Triglav pridobila na podlagi klirinškega dolga nekdanje Sovjetske zveze do SFRJ?


Houston, we have a problem!

Dokumentarni film Houston, we have a problem! je bil premierno prikazan aprila 2016 na prestižnem Tribeca festivalu v New Yorku. 

 

Ali ste vedeli, da je slovenski režiser Žiga Virc z ekipo snemal tudi v nekdanjih veleposlaništvih SFRJ: v Washingtonu, D.C., ki jo Slovenija danes uporablja kot veleposlaništvo in rezidenco ter v Rabatu, Maroko, ki jo je Slovenija prevzela od Srbije v letu 2016?


Lojze Spacal (1907–2000): Stari svetilnik (Generalni konzulat nekdanje SFRJ v Trstu)

Umetniška dela

Jugoslovanska diplomatska predstavništva so bila opremljena z več kot dva tisoč umetniškimi deli avtorjev iz vseh republik in avtonomnih pokrajin. Pogajanja za delitev umetnin so se začela leta 2002, prve predaje so bile opravljene leto zatem. 

  

Ali ste vedeli, da je Slovenija doslej prevzela že več kot 220 umetniških del eminentnih slovenskih avtorjev, ki so nekoč krasila diplomatska in konzularna predstavništva nekdanje SFRJ in predstavljajo del slovenske kulturne dediščine?


Badinterjeva arbitražna komisija

Najpomembnejšo vlogo na poti do sklenitve Sporazuma o vprašanjih nasledstva je imela Mirovna konferenca o Jugoslaviji sklicana leta 1991, in z njo povezana t. i. Badinterjeva arbitražna komisija. Poleg predsednika francoskega ustavnega sodišča Roberta Badinterja, so komisijo sestavljali predsedniki ustavnih sodišč Nemčije (Roman Herzog), Italije (Aldo Corasaniti), Španije (Francisco Tomás y Valiente) in Belgije (Irene Petry). 

  

Ali ste vedeli, da se je z vprašanji nasledstva po SFRJ Badinterjeva arbitražna komisija ukvarjala v mnenjih št. 1, 9 in od 11 do 15 ? V mnenju št. 9 je Komisija odločila, da se morajo vprašanja povezana z nasledstvom reševati v soglasju držav naslednic, s pravično delitvijo sredstev in obveznosti po nekdanji SFRJ. Prav tako je odločila, da nobena izmed držav naslednic ne more nadaljevati članstva SFRJ v mednarodnih organizacijah, temveč morajo države za članstvo šele zaprositi.


Digitalizacija

Pridobitev arhivskega gradiva je nujna za normalno delovanje držav, pogosto tudi z vidika zaščite vitalnih nacionalnih interesov. Poglobljeno sodelovanje med državami naslednicami na področju arhivov je v letu 2014 s podpisom pisma o nameri v Ljubljani pripeljalo do zagona projekta digitalizacije skupne arhivske dediščine, v katerem sodelujejo vse države naslednice. Izvedba projekta digitalizacije je velikega pomena za prihodnje rodove, saj bo to pripomoglo k njihovemu ozaveščanju in dostopu do skupne jugoslovanske arhivske dediščine.


Ali ste vedeli, da je Arhiv Republike Slovenije prevzel pobudo pri pripravi in izvedbi pilotne digitalizacije?


Razstava

Na razstavi Zgodbe iz zapuščine so predstavljeni konkretni dosežki Slovenije na področju nasledstva.





Nasledstvo SFRJ

Pet držav (Slovenija, Hrvaška, BiH, Makedonija in ZRJ - danes Srbija) je podpisalo Sporazum o vprašanjih nasledstva, s katerim je bilo dokončno potrjeno, da je bo razpadu nekdanje SFRJ nastalo pet suverenih enakopravnih držav naslednic.


Twitter