Skoči na vsebino »

Prednostne naloge 2017

Izboljšanje učinkovitosti delovanja zdravstvenega sistema

  • spremembe zakonodaje za učinkovitejši zdravstveni sistem;
  • skrajševanje čakalnih dob tudi z elektronskim vodenjem čakalnih seznamov;
  • bolj stabilen sistem financiranja;
  • bolj kakovostna zdravstvena oskrba vsega prebivalstva ne glede na njegov prihodek;
  • optimizacija finančnih, človeških in časovnih virov;
  • nadaljnje investiranje v gradnjo in prostorsko ureditev zdravstvenih ustanov;
  • bolj racionalna javna naročanja medicinske opreme.

 

Zdravstvo ostaja osrednja prioriteta

Po 24 letih smo pripravili vse potrebno za sprejetje predloga Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki ne spreminja košarice pravic, zagotavljal pa bo zadostne in stabilne vire prihodkov za kakovostno oskrbo državljanov  in dostop do celovite zdravstvene košarice.

 

Zakonodajne rešitve Zakona o kakovosti in varnosti predvidevajo vzpostavitev celovitega sistema spremljanja in nenehnega izboljševanja kakovosti in varnosti v zdravstvu, paciente pa postavljamo v središče zdravstvene obravnave.

 

V Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o pacientovih pravicah se osredotočamo na pacienta (izvajalec pacienta naroči na diagnostiko in morebitne druge storitve, ki so potrebne za izvedbo te storitve (pacient pridobi podatke na enem mestu in se ga ne pošilja od vrat do vrat). Stopnjam nujno, hitro in redno dodajamo stopnjo zelo hitro, po kateri mora pacient priti do zdravstvene storitve v 14 dneh in urejamo odpoved termina pacienta za zdravstveno storitev (v primeru neupravičene odsotnosti pacienta se ga črta iz čakalne ga seznama).

Poleg tega nameravamo v letu 2017 še okrepiti dodatni program skrajševanja čakalnih dob.

 

V letu 2017 bomo nadaljevali tudi z gradnjo ljubljanske urgence, nadomestno gradnjo oddelka za invalidno mladino Stara gora, vzpostavitvijo obeh dispečerskih centrov v Ljubljani in v Mariboru, začenja se obnova bolnišničnih lekarn, izvedli pa bomo tudi skupno javno naročilo za medicinsko opremo večjih vrednosti.

  


Povečanje priložnosti za osamosvojitev mladih

  • 300 milijonov evrov za projekt Jamstvo za mlade v letih 2016 – 2020;

  • 2,2 milijona evrov za usposabljanje na delovnem mestu za mlade;

  • razvoj storitev vseživljenjske karierne orientacije (dvig usposobljenosti in neformalno pridobljene veščine) za večjo zaposljivost mladih;

  • spodbujanje pripravništva za mlade in podjetništva med mladimi;

  • skrb za boljši prehod mladih s posebnimi potrebami iz šole na trg dela.

  

Mladi so sedanjost in ne zgolj prihodnost

Vlada je ponosna na rezultate pri zaposlovanju mladih. V preteklih dveh letih se je zaposlilo več kot 49.000 mladih brezposelnih, starih do 29 let. Za jamstva za mlade bo v letih 2016 – 2020 skupno namenjenih 300 milijonov evrov. Gre za sredstva slovenskega proračuna in Evropskega socialnega sklada, ki ga že uspešno črpamo in izvajamo programe in subvencije za zaposlovanje.

 

Z razvojem storitev vseživljenjske karierne orientacije želimo povečati zaposljivost z dvigom usposobljenosti in neformalno pridobljenih veščin, krepili bomo svetovalno delo z mladimi, prijavljenimi na Zavod RS za zaposlovanje.

  

V letu 2017 bomo za usposabljanje na delovnem mestu za mlade namenili 2,2 milijona evrov, spodbujali bomo pripravništva in skrbeli tudi za boljši prehod mladih s posebnimi potrebami iz šole na trg dela.

 

Prav tako ne bomo pozabili na spodbujanje podjetništva med mladimi – temu bodo namenjeni številni vladni in z evropskimi sredstvi podprti projekti.

  

Ikona mladi

Drugi tir ter izboljšanje prometne infrastrukture

  • prizadevanja za takojšnjo realizacijo strateškega projekta gradnje Drugega tira;
  • 200 milijonov evrov za obnovo državnih cest;
  • 200 milijonov evrov za obnovo in gradnjo železniške infrastrukture;
  • nakup novih potniških vlakov.

  

Drugi tir železniške povezave Divača – Koper je projekt, ki je za slovenske razmere zahteven, inženirsko in finančno, od 27 km proge je 20 km predorov, 2 viadukta, 2 mostova, 1 galerija.  Dodano vrednost novega tira je potrebno gledati z vidika kakovosti in zmogljivosti celotnega slovenskega železniškega omrežja, ki je del Baltsko-Jadranskega koridorja in evropskega jedrnega omrežja, na katerem je Slovenija dolžna zagotoviti izpolnitev TEN- T standardov (ustrezno nosilnost, prevoznost in prepustnost). V ta okvir sodi  tudi gradnja drugega tira na odseku Divača–Koper, saj je novi tir del tega koridorja. Prizadevamo si za takšno realizacijo tega strateškega projekta, da ne bo povečan javni dolg, državni proračun in davkoplačevalce pa bo kar najmanj obremenil.

  

Spomladi 2017 bo objavljen razpis za pripravljalna dela, februarja pa bo vložena prijava na razpis mehanizma CEF, izvajale se bodo aktivnosti za pridobivanje sredstev s strani zainteresiranih zalednih držav. Spomladi 2017 bo v vladno proceduro predložen predlog zakona, ki bo opredelil temeljne pogoje in pravni okvir za izvedbo financiranja, gradnje in upravljanja drugega tira.

  

Vlada je za letos povečala sredstva za obnovo državnih cest - za to je na letni ravni predvidenih 200 milijonov evrov, podoben znesek je predviden za obnovo in gradnjo železniške infrastrukture. Predvidene so novogradnje in obnove na avtocestah kar z optimizmom navdaja tudi gradbeniški sektor.

 

Za kvalitetnejše izvajanje obvezne gospodarske javne službe prevoza potnikov je načrtovana nabava novih potniških vlakov za železniški promet.

  

Ikona promet

Krepitev delovanja pravne države

  • sprejem zakona o integriteti in preprečevanju korupcije;
  • zmanjševanje števila nerešenih zadev;
  • celovita reforma mreže sodišč;
  • nadaljevanje povečanja transparentnosti delovanja pravosodnih organov.

  

Še naprej bomo sistemsko krepili delovanje pravne države.  V letu 2017 nadaljujemo s spremembami, usmerjenimi v povečanje učinkovitosti in kakovosti delovanja pravosodnih organov in drugih podsistemov, krepitev odgovornosti in avtoritete ključnih pravosodnih gradnikov ter povečanje transparentnosti delovanja pravosodnih organov.

 

Leta 2017 bodo sprejeti nekateri pomembnejši zakoni, med njimi novela zakona o integriteti in preprečevanju korupcije.

 

Sodna statistika je sicer iz leta v leto boljša, število nerešenih zadev se je v zadnjih letih bistveno zmanjšalo. Posledično se zmanjšujejo sodni zaostanki, ki več niso sistemska težava.

 

V letu 2017 bomo dobili tudi zakon o probaciji. Z zakonom namerava država že spomladi 2017 ustanoviti upravo za probacijo, ki bo med drugim organizirala in nadzirala dela v splošno korist ter nudila pomoč predčasno odpuščenim iz zapora.

  

Ikona pravosodje

Slovenija, zelena referenčna država v digitalni Evropi

  • sodelovanje med gospodarstvom, znanostjo in javno upravo pri uvajanju modernih digitalnih rešitev;
  • strategija Digitalna Slovenija 2020: jasna dolgoročna vizija in okvir za nadaljnji razvoj na področju informacijske družbe;
  • priprava Strategije na področju razvoja trga za vzpostavitev ustrezne infrastrukture v zvezi z alternativnimi gorivi v prometnem sektorju;
  • razvoj potenciala turizma.

  

Slovenija je država optimizma in priložnosti, z aktivnimi državljani in inovativnim gospodarstvom.  V kulturi sodelovanja uporablja moderne digitalne tehnologije za večjo kvaliteto življenja ter za zeleno in vključujočo rast.  Referenčnost države predstavlja vzorčni  model  sodelovanja  med  gospodarstvom, znanostjo in javno upravo (državo) pri uvajanju modernih digitalnih rešitev v življenja ljudi.

 

Zavedamo se tudi potenciala razvoja turizma. Na tem področju beležimo pozitivne trende rasti števila domačih in tujih turistov, zato bomo še bolj intenzivno izvajali promocijo Slovenije kot turistične destinacije v tujini. Dolgoročni cilj, h kateremu stremimo, je povečanje prilivov iz naslova tujskega turizma na 3 milijarde evrov letno.

  

Ikona referenčna država

Tudi naprej zdrave državne finance

Nadaljevali bomo postopno javnofinančno konsolidacijo. Želimo zagotavljati stabilne javnofinančne prihodke in oblikovati razvojno naravnan odhodkovni del proračuna - razpoložljiva sredstva želimo usmerjati v tista področja oz. projekte, ki lahko prispevajo k hitrejši gospodarski rasti in imajo velik multiplikacijski učinek.

  

Po dokončanju lanskega projekta davčnega prestrukturiranja bomo začeli aktivnosti za naslednji paket izboljšav ter nadaljevali priprave na posodobitev sistema obdavčitve nepremičnin. Še naprej si bomo prizadevali tudi za odpravljanje administrativnih ovir in povečanje učinkovitosti pobiranja javnih dajatev.

  

Privatizacija podjetij v državni lasti bo premišljena, s ciljem povečanja učinkovitosti upravljanja z državnimi naložbami.

  

Z ukrepi bomo nadaljevali z roko v roki s potrebami in ocenami gospodarstva.

  


Skrb za še boljše poslovno okolje

Naša prioriteta ostaja izboljšanje poslovnega okolja in zmanjšanje administrativnih ovir za gospodarske subjekte ter vzpostavitev celovitega, prijaznega, stabilnega in povezanega podjetniškega podpornega okolja za potencialne podjetnike in podjetja v vseh fazah razvoja.

 

Na področju internacionalizacije in tujih neposrednih investicij bomo izvajali številne aktivnosti, med drugim investicijske konference, sejemske nastope, gospodarske delegacije, povezovali se bomo s potencialnimi investitorji in izvajali aktivnosti one stop shop-a. 

  


Spremembe delovne zakonodaje ne bodo na škodo delavcev

Pripravili smo nove osnutke predlogov sprememb delovne zakonodaje, med katerimi je kar nekaj takšnih, ki povečujejo zaščito delavcev. Ministrstvo je v javno razpravo poslalo predloge sprememb Zakona o delovnih razmerjih, Zakona o urejanju trga dela in Zakona o inšpekciji dela z namenom preprečevanja naraščanja uporabe atipičnih oblik dela, učinkovitejšega nadzora na tem področju in spodbujanja hitrejše aktivacije brezposelnih oseb. 

  


Še naprej bodo naša skrb tudi socialno najranljivejši

Z reorganizacijo centrov za socialno delo bomo poskrbeli za njihovo bolj učinkovito delo in zmanjšali tudi nekatere birokratske ovire pri uveljavljanj pravic do pomoči.

  

Uvedli bomo informativni izračun socialnih transferjev (enoletnih pravic), kar pomeni avtomatizacijo vodenja in izdajanja odločb za nekatere pravice po Zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev po sistemu informativnega izračuna FURS. Tako bomo poskrbeli za razbremenitev uporabnikov vlaganja vsakoletnih odločb, hkrati pa bi se na ta način razbremenili strokovni delavci na CSD, saj jim ne bo treba voditi posebnih ugotovitvenih postopkov glede teh pravic.

  

Vzpostavili bomo celovit model socialne aktivacije, ki bo zagotovil transparentno, usklajeno in celostno obravnavo oseb, ki tvegajo revščino in so socialno izključeni, in jim omogočili aktiven pristop k reševanju njihovih socialnih stisk preko pridobivanja socialnih in delovnih kompetenc.  

  


Zmanjšujemo stroške države

V teku je šest sklopov naročil s področja zdravstva (farmacevtski proizvodi in sanitarni material). Ocenjena vrednost petih objavljenih skupnih naročil je približno 45 milijonov evrov. Ocenjeni prihranki so v višini približno 10% vrednosti naročil.

  

V letu 2017 je po sklepu vlade načrtovanih devet skupnih javnih naročil, od tega tri na področju zdravstva. Pri tem pa se bo izvajalo še 17 skupnih naročil, kjer so se postopki oddaje in priprave naročila pričeli že v letu 2016.

  

Pomembna je uvedba elektronske podpore postopku javnega naročanja s popolnim prehodom na e-javna naročila za vse uporabnike v januarju 2018, kar bo omogočilo več kot 10 dodatnih milijonov evrov prihrankov letno (z orodji kot so: e-dražbe, e-obratne dražbe, e-katalog, e-računi, e-dokumenti...). 

  


Skrbimo za okolje in prostor

Med osrednjo nalogo spada dokončanje celovite prenove prostorske in gradbene zakonodaje, ki bo povečala prožnost prostorskega načrtovanja, da se lahko bolj ažurno odziva na aktualne potrebe v prostoru ter uvedla koncept izdajanja gradbenih dovoljenj, s katerim bi se zmanjšalo investicijsko tveganje in vzpostavilo neko bolj logično sosledje zahtevanih korakov pri pridobitvi dokumentacije ter integracija postopkov pri pridobitvi gradbenega dovoljenja in okoljevarstvenega soglasja, da bi se ti postopki po novem vodili koordinirano in na enem mestu.

 

V letu 2017 bodo pripravljene spremembe Zakona o varstvu okolja, med drugim s ciljem združevanja postopkov (soglasja, gradbeno dovoljenje) in izboljšanja ureditev na področju ravnanja z odpadki.

 

Nadaljevali bomo izvajanje aktivnosti okoljskih projektov iz evropske kohezijske politike 2014 – 2020 – z izdajo odločitev o podpori je bila razdeljena večina predvidenih sredstev Operativnega programa za 2014-2020 za področje voda.

 

Začeli bomo izvajati petletni Program projektov e-Prostor (Geodetska uprava RS in Ministrstvo za okolje in prostor), s katerim se bodo pospešili in izboljšali procesi na področju prostorskega načrtovanja, graditve objektov in upravljanja z nepremičninami). 

  


Zagotavljamo energetsko učinkovitost

V letu 2017 bomo nadaljevali projekt Energetske prenove stavb.  V obdobju finančne perspektive 2014–2020 je na voljo  115,2 milijonov evrov nepovratnih evropskih sredstev in 50 milijonov evrov povratnih sredstev. Prenovljena bo četrtina vsega stavbnega fonda oz. okrog 22 milijonov kvadratnih metrov stavbnih površin od tega 1,8 milijonov kvadratnih metrov javnih stavb.

 

V letu 2017 bo sprejet Energetski koncept Slovenije (EKS), ki je osnovni razvojni dokument na področju energetike in  bo nadomestil Nacionalni energetski program. EKS bo določil strateške usmeritve na področju energetike oz. cilje zanesljive, trajnostne in konkurenčne oskrbe z energijo za obdobje prihodnjih 20 let s pogledom za naslednjih 40 let.

 

Pripravljena bo Strategija na področju razvoja trga za vzpostavitev ustrezne infrastrukture v zvezi z alternativnimi gorivi v prometnem sektorju, in sicer za uporabo elektrike, zemeljskega plina in vodika. Na njeni podlagi bo oblikovan tudi akcijski načrt za spodbujanje elektro mobilnosti, ki povezuje ukrepe na področju prometa in prometne zakonodaje, ukrepe na področju finančnih spodbud in ukrepe za spodbujanje gospodarstva. S tem želimo zagotoviti ustrezno infrastrukturo električnih polnilnic in tako uporabo električnih vozil narediti privlačnejšo. 

  


Učinkovita kmetijska politika

Po tem, ko smo prvič združili pridelovalce in predelovalce pod enotno oznako Izbrana kakovost Slovenije, bo v letu 2017 na trgovskih policah s to oznako moč najti mleko in mlečne izdelke ter meso in mesne izdelke pa tudi sadje. Leta 2018 pa bo v shemo vstopila tudi zelenjava.

 

Leto 2017 bo ključno za pridobivanje podpore ključnih svetovnih držav za razglasitev Svetovnega dneva čebel.

 

V letu 2017 se bo ministrstvo še naprej zavzemalo za preglednejši in učinkovitejši sistem zaščite ter upravljanja s kmetijskimi zemljišči (ohranjati in optimalneje uporabljati kmetijska zemljišča, namen katerih je ohranjati in optimalneje uporabljati kmetijska zemljišča.

  


Priložnosti izobraževanja in znanosti

Ključne smernice ostajajo kakovost in odličnost na vseh ravneh izobraževanja, znanosti in športa, povezovanje izobraževanja z gospodarstvom, mednarodna odprtost, odprta in inovativna učna okolja, predvidljivost in pravočasno načrtovanje sprememb v šolskem polju, vse našteto seveda v dialogu z vsemi deležniki.

  

Naš cilj je prenova programov poklicnega in srednje-strokovnega izobraževanja z namenom povečanja privlačnosti poklicnega izobraževanja. Z Zakonom o vajeništvu in poskusno uvedbo vajeništva v šolskem letu 2017/2018 želimo dijakom omogočiti lažji in hitrejši prehod v zaposlitev, delodajalcem pa zagotoviti možnost sooblikovanja potencialnega kadra. Na ta način še krepimo povezavo med izobraževalnim sistemom in gospodarstvom.

  

V letu 2017 načrtujemo celovito prenovo Zakona o visokem šolstvu in Zakona o raziskovalno razvojni dejavnosti (pri tem sledimo resolucijama nacionalnih programov visokega šolstva in raziskovalno inovacijske strategije Slovenije, ki veljata do leta 2020).

  


Razvijajoča se kultura

V letu 2017 bomo s serijo novih zakonov, predvsem novega Zakona o uresničevanju javnega interesa v kulturi, izvedli prenovo kulturnega modela.

 

Predviden je sprejema Zakona o medijih in Zakona o RTV Slovenija, v letu 2017 pa bomo sprejeli tudi nov koncept Nacionalnega programa za kulturo in NPK 2018-2025. Štiriletni Nacionalni programi za kulturo so v zadnjih letih iz strateškega dokumenta postali seznami želja in investicijskih načrtov. Nov pristop naj bi zagotovil vrnitev k strateški širini in programski globini, ki presega kopičenje količinskih podatkov in jih nadgrajuje s temeljnimi cilji kulturnega razvoja.

  


Okrepljeno črpanje evropskih sredstev

Naš pomembni cilj je tudi učinkovito in v rezultate usmerjeno koriščenje 3,2 milijard evrov evropskih sredstev 2014–2020 za rast in delovna mesta, torej uspešni projekti, ki bodo Sloveniji prinašali dodano vrednost. Z njimi bomo pomagali ljudem udejanjati poslovne ideje, spodbujali bomo njihovo inovativnost in kreativnost, vlagali v zanje, vseživljenjsko učenje in odpirali nova delovna mesta. Tu so številne priložnosti za mlade, ki na primer prvič iščejo zaposlitev, kot za generacijo starejših, ki morajo svoje delovne veščine in znanje prilagoditi novim delovnim potrebam ter razvoju tehnologij.

 

Naložbe za dvig življenjskega standarda ljudi so naš skupni cilj tudi v izvajanju programov evropskega teritorialnega sodelovanja in mednarodnih finančnih mehanizmov (Finančni mehanizem Evropskega gospodarskega prostora,  Norveški finančni mehanizem). S krepitvijo sodelovanja med vključenimi državami ter prenosom znanj in izkušenj, bomo podpirali projekte, ki odgovarjajo na izzive skupnega geografskega prostora in prispevajo k odpiranju meja - od projektov, ki strmijo k ciljem trajnostnega razvoja do naložb v RRI ter skupnih kulturnih in turističnih projektov. 

  


Zagotavljanje varnosti

Nadaljevali bomo z zagotavljanjem varnosti državne in schengenske meje ter preprečevanjem nezakonitih prehodov. Pri izvajanju nalog bo policija sodelovala s tujimi varnostnimi organi, UNHCR, civilno zaščito, Slovensko vojsko in drugimi ter spoštovala človekove pravice in temeljne svoboščine.

 

Za zagotavljanje varnosti v cestnem prometu bomo izvajali Nacionalni program varnosti cestnega prometa in naloge iz Obdobnega načrta za zagotavljanje varnosti cestnega prometa v letih 2017 in 2018 (obdobni načrt je še v pripravi, nosilka je Agencija za varnost prometa) ter izvajali načrtovane ukrepe za zagotavljanje varnosti v cestnem prometu za manj prometnih nesreč z najhujšimi posledicami.

 

V letu 2017 bomo nadaljevali z intenzivnim in prioritetnim odkrivanjem in preiskovanjem gospodarskih kaznivih dejanj z veliko premoženjsko škodo, vključno s kaznivimi dejanji na škodo bančnega sistema, korupcijskih in premoženjskih kaznivih dejanj.

  


Razvoj obrambnega resorja

Ključna naloga bo konsolidacija Slovenske vojske ter dvig njene pripravljenosti in opremljenosti. Aktivnosti za uresničenje teh ciljev so natančno definirane s Strateškim pregledom obrambe, ena od pomembnih točk letošnjega delovanja bo tudi okrepljena pomoč slovenski obrambni industriji pri prodoru na tuje trge.

 

V prvi polovici leta naj bi bila sprejeta novi Zakon o obrambi in novi Zakon o službi v Slovenski vojski. Prav tako pričakujemo sprejetje Zakona o kritični infrastrukturi. Z novimi zakoni želimo omogočiti nadaljnji razvoj obrambnega resorja in zagotoviti odzivnost na varnostna tveganja.

 

Enakovreden del obrambnega resorja je tudi sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Na tem področju želimo zagotavljati optimalno varstvo pred nesrečami. Pripravili bomo tudi predlog besedila novega Zakona o gasilstvu.

  


Izzivi zunanje politike

Še naprej se bomo osredotočali na medsebojno prepletena vprašanja zagotavljanja mednarodnega miru in varnosti, človekovih pravic, vladavine prava in trajnostnega razvoja. V letu 2017 bosta še vedno aktualni temi množičnih migracij in boja proti terorizmu.

 

Prizadevali si bomo za urejene politične odnose ter široko razvejano sodelovanje s sosednjimi državami, ohranjali bomo odlične odnose z vsemi državami EU ter ostalimi evropskimi državami.

 

V luči Brexita in naraščanja evroskepticizma bomo še naprej sledili našemu interesu po močni, povezani in solidarni EU; aktivno bomo sodelovali pri ureditvi in delovanju EU v prihodnosti. Začeli bomo s pripravami na predsedovanje Svetu EU, ki ga bo Slovenija prevzela leta 2021.

 

Gospodarska diplomacija ostaja prioriteta zunanje politike. Še naprej si bomo prizadevali za zaščito in promocijo interesov slovenskega gospodarstva v tujini. K doseganju tega cilja bo pripomogel tudi načrt za širitev mreže slovenskih predstavništev v tujini v letu 2017, ki bo temeljil zlasti na oceni gospodarskega interesa za prisotnost v posamezni regiji.

 

Mednarodno razvojno sodelovanje na globalni ravni ostaja eden od pomembnejših instrumentov za naslavljanje temeljnih vzrokov kriz.

  


Slovenci v zamejstvu in po svet

Nadaljevali bomo s krepitvijo mreže raziskovalcev, tudi v sodelovanju z Metino listo, Mrežo slovenskih akademikov Univerze v Ljubljani, društvom VTIS in slovenskimi raziskovalnimi ustanovami zunaj RS. S slednjimi bomo pripravil tretjo konferenco Slovenski možgani krožijo prek meja, predvidoma spomladi ali jeseni 2017. 

 

Prizadevali si bomo za okrepitev kadrovske zasedbe na Arhivu RS, ki bi se ukvarjala z arhivsko dejavnostjo Slovencev zunaj RS. Urad si bo prizadeval za ponovno vzpostavitev kustodiata za slovensko izseljenstvo in migracije na Slovenskem etnografskem muzeju.

 

Okrepili bomo delovanje spletnega portala Slovenci.si, dokončali vzpostavitev kulturnih središč v Monoštru in Reki, se potrudili za vzpostavitev medresorskega instrumenta Javne agencije za knjigo (založništvo)  za enotno prodajno spletno platformo zamejskih knjigarn ter povezanost znamke Slovenska knjiga ter njihovo dostopnost v vseh Slovenskih knjižnih središčih. 

 

Nadaljevali bomo s prizadevanji za nadgradnjo projektov vzpostavljene vzorčne kmetije v Gorskem Kotarju, si prizadevali za uspešno črpanje in izvajanje Evropskih čezmejnih  projektov in s pomočjo gospodarskega in kulturnega sodelovanja krepili čezmejne regije.

 

Nadaljevali bomo bilateralne stike za zagotavljanje pravic slovenske avtohtone skupnosti v zamejstvu.



Infografika