Skoči na vsebino »

Zagotavljanje kakovostne infrastrukture in energetske učinkovitosti

Prenova cest in železnic
Gradnja drugega tira
Energetska obnova stavb

  

40.000 kilometrov dolgo omrežje javnih cest in 1.200 kilometrov železniških prog, letališča in pristanišče tvorijo celovit in razvit prometni sistem, ki letno prepelje 75 milijonov potnikov in skoraj 100 milijonov ton blaga.

  

V proračunu za leto 2016 je zagotovljenih 87 milijonov evrov, za 2017 pa 108 milijonov evrov, s katerimi bodo zagotovljena investicijska vzdrževalna dela na slovenskem cestnem omrežju in preprečeno nadaljnje slabšanje stanja cestnega omrežja.

  

Vložili smo že vlogo za pridobitev enotnega gradbenega dovoljenja za drugi tir Divača–Koper, objavljen pa je tudi že mednarodni javni razpis za racionalizacijo in optimizacijo projekta. V nadaljevanju se bodo izvajale aktivnosti na pridobivanju sredstev s strani zainteresiranih zalednih držav in zasebnih vlagateljev (z razpisom).

  

V letu 2016 se bo začela gradnja izvlečnega tira, kar tudi pomeni začetek gradnje drugega tira Divača-Koper in pa tudi odpravo ozkega grla na delu skupne trase obstoječe in načrtovane proge.

  

V celoti gledano je drugi tir zahteven inženirski projekt, od 27,1 kilometra proge je skupaj 20,5 kilometrov predorov. Ocenjena vrednost projekta znaša 1,3 milijard evrov.

  

Ključni cilji izgradnje so zagotovitev sodobne in zmogljive železniške navezave tovornega pristanišča Koper na železniško omrežje v Republiki Sloveniji in posledično na širše evropsko železniško omrežje, dokončna odprava vseh omejitev prevozne zmogljivosti od Kopra do Divače ter povečanje zanesljivosti obratovanja te proge, povečanje stopnje varnosti prometa, skrajšanje voznih časov, zmanjšanje vplivov na okolje in dodatno povečanje delež tovora, prepeljanega po železnici.

  

Za energetsko obnovo stavb, katere cilj do leta 2050 je znižanje porabe energije, zmanjšanje emisij toplogrednih plinov za 80–95 odstotkov in emisij drugih škodljivih snovi v zrak, bo v letih 2014-2020 v okviru Operativnega programa evropske kohezijske politike namenjenih 115 milijonov evrov nepovratnih in 50 milijonov evrov povratnih sredstev. Te naložbe prinašajo pomembne prihranke in širše koristi (prihranki energije, povečana vrednost nepremičnin, spodbude za raziskave in razvoj, konkurenčnost industrije, vpliv na zdravje, izboljšano bivanjsko ugodje in višja produktivnost, zmanjšane emisije toplogrednih plinov, zmanjšana onesnaženost zraka).

  

Glavna zaveza do leta 2020 je prenova 9 milijonov m2 površin stavb (6 milijonov m2 stanovanjskih stavb, 1,3 milijona m2 stavb v storitvenem sektorju in 1,8 milijona m2 javnih stavb), ocenjen prihranek energije za ogrevanje in pripravo tople vode pa do leta 2020 znaša 10 odstotkov. Tako se bo tudi prepolovila raba tekočih fosilnih goriv v obstoječih stavbah, do leta 2020 se predvideva zmanjšanje emisij toplogrednih plinov za 60 odstotkov do leta 2020 (glede na leto 2005), zmanjšanje emisij prašnih delcev pa za 20 odstotkov.

  

Skupne naložbe v energetsko prenovo so ocenjene na 3,2 milijarde evrov.