Skoči na vsebino »

Posvet

Potenciali krožnega gospodarstva v Severno Primorski regiji

 
6.3.2017, Nova Gorica

 
Posvet Partnerstva za zeleno gospodarstvo Slovenije z naslovom: Potenciali krožnega gospodarstva v Severno Primorski regiji je bil organiziran v sklopu regijskega obiska Vlade Republike Slovenije v severno Primorski regiji.

Prehod v zeleno gospodarstvo predstavlja priložnost za razvoj novih zelenih tehnologij in storitev, odpiranje zelenih delovnih mest, učinkovitejše upravljanje z naravnimi viri, promocijo in razvoj slovenskega znanja. Je priložnost za rast in krepitev mednarodne konkurenčnosti gospodarstva ob hkratnem znižanju okoljskih tveganj, ki negativno vplivajo na kakovost življenja in blaginjo ljudi. Pri tem je ključno razvijati krožne modele gospodarstva, ki pa zahtevajo povezan in celostni pristop, pri čemer je ključno sodelovanje vseh relevantnih deležnikov. V Sloveniji že imamo veliko primerov dobre prakse, od katerih se želimo tudi učiti. Veliko potenciala za bolj učinkovito delovanje in doseganje zastavljenih ciljev prehoda v zeleno gospodarstvo je zato v krepitvi sodelovanja vseh deležnikov v naši družbi za razvijanje inovativnih rešitev.

 

Več informacij o prehodu v zeleno gospodarstvo z izpostavljenimi razvojnimi potenciali za zeleno, pametno in učinkovito gospodarstvo je dostopno na www.vlada.si/zeleno .

 

 


Predstavitev aktualnih vladnih ukrepov

Na posvetu so predstavniki vlade predstavili Okvirni program za prehod v Zeleno gospodarstvo in konkretne ukrepe v podpro deležnikom pri uvajanju dobrih praks zelenega gospodarstva.


Predstavitev dobrih praks

Blagovna znamka ponovne uporabe Re.Do - unikatni slovenski izdelki s podpisom reciklaže

Gonilna sila kolektiva Re.Do  sta Petra Doljak ter Urša Skumavc. Obe iz različnih področij združujeta svoje znanje in strast v kolektivu, ki ne samo, da kreira lepe ter uporabne modne dodatke, ampak tudi z njihovo pomočjo širi domišljijo ter nas hkrati ozavešča o pomembnosti in vse večji potrebi ponovne uporabe v današnjem času. Tako dekleti organizirata delavnice, kjer se lahko naučimo predmete, ki jih ne uporabljamo več, ponovno uporabiti. Vsak del je v celotni izdelan ročno, iz 100 % ponovno uporabljenih materialov. Za podjetja izvajajo storitve zelenega marketinga, s tem da njihove odpadke pretvorijo v poslovna darila ali promocijska orodja. V okviru Inštituta I (us) raziskujeta, razvijata in povezujeta ustvarjalne posameznike, obrtniška znanja, izkušnje in v sodelovanju s podjetji, organizacijami in kupci ustvarjata edinstvene linije trajnostno naravnanih, okolju ter potrošniku prijaznih izdelkov.

 

Projekt InnoRenew

Gre za vzpostavitev centra odličnosti pod vodstvom Univerze na Primorskem na področju obnovljivih materialov ter raziskav zdravega bivanjskega okolja in trajnostnega gradbeništva. Evropska komisija je podprla partnerski projekt Univerze na Primorskem Center odličnosti InnoRenew CoE s celotnim imenom Renewable materials and healthy environments research and innovation centre of excellence (InnoRenew CoE). V projektu sodeluje 9 partnerjev, ki bodo združili svoje raznoliko znanje in veščine in se trudili razviti nova, pametna, trajnostna in moderna bivalna okolja, primerna za vse generacije: Univerza na Primorskem (koordinator); Frauhofer inštitut za raziskave v lesarstvu Wilhelm-Klauditz-Institut (WKI) iz Nemčije (odlični partner); Univerza v Mariboru; Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije; Zavod za gradbeništvo Slovenije; Inštitut za celulozo in papir; Zavod EuroCloud Slovenija; Nacionalni inštitut za javno zdravje in Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije. Vodja projekta je doc. dr. Andreja Kutnar, vodja Oddelka za tehnologijo na Inštitutu Andrej Marušič ter visokošolska učiteljica in raziskovalka na UP FAMNIT.

 

Podjetje AquafilSLO d.o.o.

Podjetje AquafilSLO d.o.o. predeluje ribiške mreže iz celega sveta. Poslovna enota podjetja je v Ajdovščini. Edi Kraus, generalni direktor AquafilSLO, je sodeloval na posvetu Potenciali krožnega gospodarstva v Severno Primorski regiji. Na kratko je predstavil sistem regeneracije ECONYL®, kot eno izmed najboljših poslovnih praks podjetij s sedežem v Sloveniji. Opisal je delovanje sistema in okoliščine, ki so pripomogle k implementaciji novega gospodarskega modela. Poudaril je, da je bil glavni vzvod povpraševanje kupcev po okoljsko vzdržnejših izdelkih. Omenil pa je, da so bila pri izbiri lokacije za postavitev novega obrata ECONYL® odločilna nepovratna sredstva, ki jih je takratni Julon leta 2010 prejel od države Slovenije.
 

Klet Brda

Klet Brda je največja pridelovalka in izvoznica slovenskih vin, ki s prepoznavnim slogom osvaja ljubitelje vina doma in v tujini v kar 26 državah sveta. Klet združuje 400 briških vinogradniških družin, ki že več kot pol stoletja soustvarjajo uspešno zgodbo briškega vinarstva. Njihovo poslanstvo je, da v vinu izrazijo edinstvenost teritorija Goriških Brd ter z uspešnim trženjem prispevajo k razvoju področja in dobrobiti tukajšnjih ljudi. Glavno vodilo pri vsakodnevnem delu je globoko spoštovanje narave in njenih ciklov, saj se kakovost rodi v vinogradu.

 

Hidria AET

Gre za podjetje, ki je na Okoljskem srečanju 2015 (v organizaciji častnika Finance) prejelo nagrado za Okolju prijazno podjetje. Rudi Kragelj, glavni direktor Hidrie AET, je predstavil energetsko učinkovito podjetje in inovacije zelene mobilnosti. V Hidrii AET si prizadevajo za izboljšanje kakovosti življenja s prispevkom k čistejši trajnostni mobilnosti. Prav tako uvajajo trajnostne izboljšave na področju mešanih komunalnih odpadkov, zaprtih sistemih tehnoloških hladilnih vod in ostalih tehnoloških izboljšavah, katerim je skupen velik okoljski učinek.

 

Potencial inštitut

Lilijana Brajlih je predstavila lokalno samooskrbo v krožnem gospodarstvu. Izpostavila je pomen lokalnih potencialov. Ob tem je povedala, da je poslanstvo zavoda Potencial Inštitut ravno aktiviranje lokalnih potencialov za trajnostni razvoj podeželja, dvig osveščenosti o specifikah Banjške planote in ostalih hribovskih ter drugih zapostavljenih predelov matične občine in regije v ožjem in širšem pomenu (Alpe Adria) ter sodelovanje pri pripravi in izvedbi politik. Njihova organizacija želi postati del t.i. ekosistemskega pristopa do družbenih sprememb. Svoje cilje zavod dosega s spodbujanjem in pospeševanjem razvoja podeželja, izmenjavo informacij, znanj in izkušenj, sodelovanjem in mreženjem med nevladnimi organizacijami in drugimi združenji civilne družbe, lokalnimi ter državnimi institucijami ter gospodarstvom, spodbujanjem prostovoljnega dela, solidarnosti in socialnega podjetništva in povečevanjem zavedanja javnosti o pomenu družbeno odgovornega delovanja.



Prehod v zeleno gospodarstvo

Priložnost za razvoj novih zelenih tehnologij, odpiranje zelenih delovnih mest, učinkovitejše upravljanje z naravnimi viri, promocijo in razvoj slovenskega znanja.