Skoči na vsebino »

Prvi mejnik

Kažipot prehoda v krožno gospodarstvo Slovenije

Slovenija se pridružuje evropskim državam, ki prehod v krožno gospodarstvo umeščajo med  strateške prioritete (Nizozemska, Finska, Danska) in so že pripravile svoje nacionalne kažipote, na podlagi katerih krepijo konkurenčnost gospodarstva in obenem kakovosti bivanja.


Proces, ki poteka od septembra 2017, ko ga je v okviru MOS v Celju najavil tudi Predsednik Vlade Miro Cerar, zaokrožuje prvi mejnik – popis 12 regionalnih posvetov in predstavitev prepoznanih krožnih potencialov Slovenije. Do konca aprila 2018, ko se projekt zaključuje, bodo potekala srečanja z deležniki in nadgrajevanje prvih smernic za oblikovanje priporočil za Vlado. Proces poteka v tesnem sodelovanju Partnerstva za zeleno gospodarstvo, Ministrstva za okolje in prostor in projektne skupine, ob upoštevanju Vizije Slovenije 2050, osnutka Strategije razvoja Slovenije 2030 in drugih že razpoložljivih dokumentov. Proces vodi Partnerstvo za zeleno gospodarstvo, vključeni pa so platforma Circular Change, vodilni partner Giacomelli media, dr. Janez Potočnik, Institut “Jožef Stefan”, Inštitut Wcycle in drugi.

Danes, 30. novembra 2017, predstavljamo zaključke prvega mejnika snovanja Kažipota – zbirno poročilo 12 regionalnih posvetov, 12 dobrih praks in 12 potencialov za krožni prehod. V proces je bilo že doslej neposredno ali posredno vključenih več kot 2.000 deležnikov. Do marca se bodo zvrstila še bolj osredotočena srečanja z izbranimi deležniki, ki bodo omogočila dopolnjevanje smernic in priporočil.

Naslednja etapa Kažipota bo predstavljena marca, ko bodo zbrani povzetki razprav, dialogov, delavnic, ki so na programu v okviru procesa snovanja Kažipota, konec aprila bo dokument zaključen, proces prehoda v krožno gospodarstvo pa se bo s Partnerstvom za zeleno gospodarstvo, platformo  Circular Change in ostalimi deležniki nadaljeval. Prehod v krožno gospodarstvo je dolgoročen proces, ki zahteva vključevanje in sodelovanje vseh deležnikov, jasno podporo vlade in konkretne spodbude za krožne prebojnike.

 

Predstavitev končnega dokumenta bo potekala v sklopu tretje mednarodne konference  Circular Change. Tokrat bo osredotočena na kažipote za krožni prehod evropskih članic, odvijala se bo 10. in 11. maja 2018. Prvi dan bo v sodelovanju s partnerji konference organiziran v Kostanjevici pri Krki, drugi pa v Mariboru.
 

 

Izvedli 12 regijskih posvetov

V 12 statističnih regijah smo se srečali z deležniki, predstavniki gospodarstva, lokalnih skupnosti, nevladnih organizacij in zainteresiranimi posamezniki. Z regijskim pristopom "od spodaj navzgor" smo pridobili dober vpogled v to, kako je krožno gospodarstvo umeščeno v Sloveniji, kdo so nosilci dobrih praks, kaj jih ovira in kaj spodbuja. V sklopu posvetov smo zbrali odzive s terena, ki omogočajo nadaljevanje bolj strukturiranih dialogov in nadgradnjo prvih smernic Kažipota.

 

 

Pogled skozi prizmo krožnega trikotnika

Priporočila Kažipota se prvenstveno nanašajo na sistemski prehod v krožno gospodarstvo. Ob tem  se zavedamo treh ključnih vidikov krožnega prehoda: ob sistemskem upoštevamo še vidik poslovne transformacije ali spreminjanja poslovnih modelov in kulturni vidik, ki se odraža v spremembi vrednot ter vrednostnega utemeljevanja in upravljanja medsebojnih odnosov med gospodarskimi subjekti in ljudmi nasploh. To prepletenost treh vidikov ponazarja krožni trikotnik, miselni pristop, ki nas vodi pri oblikovanju Kažipota. Njegova »oglišča« so krožna sprememba, krožno gospodarstvo in krožna kultura.

 

 

4 ključna področja za razvoj

Na podlagi izvedenih 12 regionalnih posvetov in po primerjavi s sorodnimi Kažipoti smo identificirali 4 ključna področja, ki jih vidimo kot prve epicentre krožnosti. To so predelovalne industrije, lesne verige, prehrambni sistemi in mobilnost. Ob tem so pomembna mesta, ki so ponotranjila sistemski pristop krožnega prehoda - Ljubljana in Maribor predstavljata vzor s številnimi konkretnimi projekti in mednarodnimi dosežki. Pomembno za Slovenijo je povezovanje mest in primestja ter podeželja, kar lahko pospešuje krožni prehod. Upoštevamo tudi vlogo digitalizacije kot »omogočevalca« krožnega prehoda, vključno z blockchain tehnologijami.



Poročila po regijah