Skoči na vsebino »

Trajnostni urbani razvoj

Vir: Mostphotos

Mesta so gonilo gospodarskega in družbenega razvoja, kot tudi prostor priložnosti za bolj učinkovite in trajnostne načine bivanja. V prihodnosti bodo konkurenčna samo trajnostna in pametna mesta, ki bodo zagotavljala zdravo življenjsko okolje, učinkovite oblike bivanja in koncentrirala dejavnosti in storitve, ki prepoznavajo in odgovarjajo na nove potrebe družbe.

  
Trajnostni urbani razvoj, ki podpira zeleno gospodarstvo, pomeni kakovostno in zdravo tako delovno kot bivalno okolje, ki je dobro vključeno v prometne tokove in ima učinkovito ter visoko dostopnost do storitev, prilagojenih potrebam sodobnega življenjskega utripa. Mesta so zaradi koncentracije ljudi in dejavnosti (90% vseh zaposlenih v Sloveniji) tudi priložnost za razvoj najbolj trajnostnih oblik bivanja. Seveda pa morajo razvijati celovite in pametne rešitve ter povezovati vsebine gospodarskega, socialnega in kulturnega razvoja. Z dobrim upravljanjem, usmerjenim v trajnostne oblike načrtovanja in zelene pametne rešitve, so lahko tako odlična priložnost za nove naložbe kot lokacija za podjetja, razvoj konkurenčnih prednosti in hkrati za visoko kakovost bivanja.

  
Za Slovenijo je značilno veliko število majhnih naselij (skoraj 6.000), pri čemer ima kar 90% vseh naselij manj kot 500 prebivalcev in le 7 mest šteje nad 20.000 prebivalcev, ki skupaj predstavljajo približno četrtino celotnega prebivalstva. Mesta in mestna naselja predstavljajo zaposlitvena središča, saj se večina delovnih mest nahaja v urbanih naseljih, v katerih dela 94 % vseh zaposlenih prebivalcev in kjer živi 70% prebivalcev Slovenije z višjo ali visoko izobrazbo. Mestna območja so hitreje rastoča in zato doživljajo tudi večje pritiske na prostor. Od prvih popisov na slovenskih tleh pa do danes se je število prebivalcev povečalo za 27%, prebivalstvo, ki živi v mestih in mestnih naseljih, pa kar za 60%. Do leta 2020 bo v Sloveniji v mestih živelo dobrih 70% vseh prebivalcev.

  
Eden od bolj perečih problemov v slovenskih urbanih območjih je kakovost zraka, saj imajo vsa urbana središča v Sloveniji, razen Primorske, težave s čezmerno onesnaženostjo zraka. K visokemu ogljičnemu odtisu največ prispevata promet in stavbe (vsak približno 40%), zato je poleg ukrepov na področju trajnostne mobilnosti zelo pomembno uveljavljati principe trajnostne gradnje. Za zmanjševanje obremenjenosti okolja ter povečanje zelenih delovnih mest in poslovnih priložnosti v slovenskih mestih pa je ključna tudi uporaba inovativnih pristopov in tehnologij v razvoju novih produktov in storitev.


Za trajnostni urbani razvoj je Slovenija v finančni perspektivi 2014–2020 namenila 117 milijonov evrov s poudarkom na ukrepih celovite urbane prenove, ki naj bi pripomogli k dvigu kakovosti bivalnega okolja v mestnih občinah, nudili priložnosti za nove naložbe in s tem prispevali h konkurenčnosti mest.

  

UKREPI
  • Vzpostavitev finančnih instrumentov za spodbujanje urbanega razvoja (Sklada za urbani razvoj)
  • Prenova Strategije prostorskega razvoja (SPRS)
  • Priprava in izvajanje trajnostnih urbanih strategij (v 11 mestnih občinah)

  


Trajnostna gradnja stavb

Vir: Mostphotos

Trajnostna gradnja predstavlja velik delež pri razvoju zelenega gospodarstva, saj vključuje vse od načrtovanja do gradnje vključno z uporabo virov in materialov, razvoj izdelkov in z njimi povezanih inovacij ter storitve in delovna mesta. S ciljem zmanjšanja porabe energije in virov, zmanjševanja negativnih vplivov na okolje in v smeri izboljšanja celovite gospodarnosti, predstavlja trajnostna gradnja pomemben potencial za dvig kakovosti življenja in zdravja ljudi, zniževanje življenjskih stroškov ter dvig vrednosti stavb. Kot taka predstavlja velik potencial za razvoj in trženje slovenskega znanja ter izdelkov z dodano vrednostjo in novih zelenih tehnologij. Predstavlja podporo razvoju in uporabi obnovljivih virov. Prav tako je tesno povezana z razvojem konceptov kroženja materialov in spreminjanja odpadkov v vir za nadaljnjo uporabo. Pri tem ima sanacija stavb izrazit večkratni učinek, ker gre za delovno intenzivna vlaganja ter pomembno domačo komponento. Naložbe v energetsko učinkovitost stavb ob upoštevanju vseh tehničnih zahtev (npr. toplotno ugodje, kakovost zraka, vlažnost ...) predstavljajo enega od impulzov oživitve gradbeništva.

 

Sprejetje koncepta trajnostne gradnje stavb predstavlja temelj gradbeništva prihodnosti in nosilca razvoja zelenega gospodarstva. Poleg tega ima spodbujevalne učinke na stanje celotnega gospodarstva ter hkrati močan pozitiven vpliv na kakovost življenja prebivalstva. Stavbe v naših življenjih igrajo pomembno vlogo, saj v njih preživimo od 80 do 90% našega časa in nam zagotavljajo bivanje, delo in preživljanje prostega časa. Z gradnjo in uporabo stavb se porabi 42% energije, proizvede 36% izpustov toplogrednih plinov, porabi več kot 50% pridobljenega materiala in 30% vode ter ustvari več kot 35% skupnih odpadkov. Znano je, da ima gradbeni sektor izjemen potencial za uspešen gospodarski in socialni razvoj države, ki v razvitih državah predstavlja 6 do 8% BDP in je v osnovi večinsko vezan na domači trg.

  

UKREPI
  • Priprava ocene stanja na področju trajnostne gradnje stavb
  • Določitev trajnostnih kriterijev gradnje
  • Povečanje spodbud za sanacijo stavb

 
DOGODKI

  


Trajnostna mobilnost

Vir: Mostphotos

Promet je eden glavnih virov emisij toplogrednih plinov, prispeva tudi k slabši kakovosti zraka in k višji ravni hrupa v mestih in tako negativno vpliva na zdravje prebivalstva. Strategija razvoja prometa v Republiki Sloveniji  daje poudarek razvoju železniške infrastrukture in železniškega prometa ter razvoju javnega potniškega prometa. To bo omogočilo izboljšanje prometnih povezav in zmanjšanje osebnih prevozov v korist povečanja peš poti, kolesarskega in javnega potniškega prometa.

 

Javni potniški promet predstavlja enega temeljnih segmentov prometne ponudbe in se zaradi javnega interesa uvršča med javne dobrine. V okviru projekta Integriranega prevoza potnikov bo uvedena enotna elektronska vozovnica, izveden bo proces usklajevanja sistemov javnih prevozov za povečanje standarda dostopnosti in boljše ponudbe.

 

Za zmanjševanje emisij iz prometa v urbanih območjih so pomembni ukrepi trajnostne mobilnosti:

  • Ureditev varnih dostopov do postaj in postajališč JPP, ureditev stojal in nadstrešnic za parkiranje koles, sistem P+R, postajališča JPP, pločniki, kolesarske steze. Te naložbe so predvidene v manjšem obsegu kot dopolnitev vrzeli v obstoječih infrastrukturnih omrežjih za trajnostno mobilnost v mestih.
  • Poleg ustreznih infrastrukturnih pogojev za trajnostno mobilnost se bodo izvedli ustrezni ukrepi upravljanja mobilnosti kot so:
      
    • Ukrepi trajnostne parkirne politike, ki pomenijo celovit pristop na ravni parkiranja v nekem mestu, kar pomeni, da z omejevanjem parkiranja v mestnih središčih, finančno politiko dražjega parkiranja v centrih in cenejšega parkiranja na obrobju mest ter sistemom P+R upravljamo količino prometa v mestih.
    • Izdelava mobilnostnih načrtov: različne institucije si glede na specifiko prostora v katerem se nahajajo, potovalnih navad zaposlenih in možnostih trajnostnega prihoda na delo in šolo, izdelajo lasten mobilnostni načrt ter med zaposlenimi spodbujajo spreminjanje potovalnih navad.
    • Omejevanje prometa v mestnih jedrih za osebni promet: mesto določi omejitev vstopa osebnih vozil v širša oziroma ožje prometne središče na osnovi različnih kriterijev, kot so npr. emisijski standardi vozil (okoljske cone) ali zapore določenih območij.
    • Zelena mestna logistika: mesta bodo določila politiko na področju dostave blaga, ki bo določal skladnost dostavnih vozil z okoljskimi standardi, časovna okna dostave ter bo spodbujal alternativne rešitve glede na specifiko prostora v mestnih središčih.
    • Uporaba sodobnih tehnologij za učinkovito upravljanje mobilnosti: na voljo so številni mehanizmi kot npr. spremljanje vozil v realnem času s prikazovalniki na postajališčih JPP, informacijski portali za potnike z možnostjo uporabe mobilnih telefonov, ipd.
    • Izobraževalno ozaveščevalne dejavnosti o trajnostni mobilnosti bodo usmerjene na različne ciljne skupine, od vrtcev, osnovnih šol, srednjih šol, študentske populacije do odraslih voznikov avtomobilov in različne strokovne javnosti. 

 

UKREPI
  • Priprava prometnih strategij in ukrepov za spodbujanje trajnostne mobilnosti
  • Vpeljava enotne vozovnice za vse udeležence v javnem potniškem prometu
  • Investicije v železniško infrastrukturo

  


Elektrifikacija prometa

Vir: Mostphotos

Pomemben vidik za doseganje energetskih ciljev, učinkovitejše rabe virov energije in okoljskih ciljev (zmanjševanje onesnaženosti zraka, zmanjševanje emisij toplogrednih plinov in zmanjševanje hrupa) je tudi elektrifikacija prometa. Uvajanje električnih vozil predstavlja tudi potencial za gospodarski razvoj, saj v Sloveniji deluje eden od pomembnejših predstavnikov avtomobilske industrije ter številni dobavitelji avtomobilske industrije. S pomočjo električne energije lahko uspešno zmanjšamo odvisnost prometa od fosilnih goriv, ki trenutno znaša približno 96%.

 

V skladu s na evropski ravni sprejetimi obvezami je potrebno spodbuditi nabavo električnih oz. hibridnih vozil in zgraditi omrežje polnilnih postaj tako, da bo do leta 2030 na slovenskih cestah vsaj 15% prometnega dela opravljeno brez izpustov toplogrednih plinov. Predvidene so dodatne finančne spodbude za nakupu vozil z okolju prijaznimi pogonskimi gorivi (npr. elektrika, plin) in za vzpostavitve infrastrukture za uporabo vozil na alternativna goriva, kot so spodbude za vzpostavitev javnih oskrbovalnih in polnilnih postaj.

 

Za pospešeno uvajanje elektromobilnosti v okviru Programa za izvajanje kohezijske politike za obdobje 2014–2020 je namenjenih 2 milijona evrov za podporo postavitvi javne infrastrukture za alternativna goriva in pametnih polnilnih postaj.

  

UKREPI

   


Zelena logistika

Vir: Mostphotos

Če želimo izkoristiti priložnosti prometa in obvladovati negativne vplive, ki jih prinaša prometna dejavnost (zaseda prostor, ustvarja promet, onesnažuje zrak, povzroča hrup), je potrebno več pozornosti usmeriti v razvoj zelene transportne logistike, ki odpira priložnost za ustvarjanje novih zelenih delovnih mest z visoko dodano vrednostjo. Za uresničevanje koncepta trajnostne prometne logistike, ki znižuje stroške, ugodno vpliva na kakovost življenja, varnost prometa in obremenjevanje okolja kot tudi na zdravje, je potreben nadaljnji razvoj prometne infrastrukture, vzpostavitev novih logističnih stičišč in vpeljave novih tehnologij prevozov. Z obstoječimi tehnologijami bi lahko povečali obseg zelenih prevozov tako v potniškem kot tovornem prometu le za 8-10%, zato je spodbujanje razvoja novih tehnologij kopenskih prevozov ključno.

  

Uporabnik infrastrukture, predvsem tovorna vozila v tranzitu, mora plačati večji del zunanjih oziroma okoljskih stroških, ki nastajajo pri njegovih aktivnostih, kar bo ob konkurenčni železniški infrastrukturi in liberalizaciji ter modernizaciji železniškega operaterja spodbudilo preusmeritev tovora s ceste na železnice.

   

Na lokalni ravni bomo spodbujali razvoj zelene logistike v mestih, ki predstavlja velik delež v oskrbi gospodarstva. Zeleno mestno logistiko bomo dosegli z izboljšano učinkovitostjo prevozov (večja izkoriščenost zmogljivosti), intermodalnostjo (možnost prehajanja iz enega v drug način prevoza), dobrim upravljanjem mestnih potreb po oskrbi z blagom ter z uporabo okolju sprejemljivejših vozil (npr. vozila na električni pogon).

  


Izvajanje ukrepov

  • Izvajanje konkretnih ukrepov s področja trajnostnega urbanega razvoja lahko spremljate v Enotni zbirki ukrepov 

Sodeluj

Sodelujte pri oblikovanju ukrepov, delite z nami vašo izkušnjo ali dobro prakso, postanite del partnerstva.