Skoči na vsebino »

Trajnostno upravljanje z viri

Trajnostna in učinkovita raba naravnih virov je eden od ključnih vidikov varovanja okolja ob hkratnem povečevanju gospodarske učinkovitosti. Dobrine, ki jih zagotavljajo naravni ekosistemi, vključujejo hrano, vodo, les, čiščenje zraka, nastajanje prsti, opraševanje itd. Vendar pa le te niso nekaj večnega, neuničljivega in neomejenega. Človek s svojimi dejavnostmi pogosto negativno vpliva na stopnjo biotske raznovrstnost in ohranjanje zdravih ekosistemov. Pri ravnanju z viri smo že naredili nekaj korakov v smeri trajnostne rabe (npr. pri zmanjševanju nastalih in ločevanju komunalnih odpadkov), a ostaja veliko še neizkoriščenih priložnosti. 

    


Spreminjanje odpadkov v vir

Vir: Mostphotos

Pri prizadevanju za učinkovitejšo rabo virov je ključnega pomena koncept »krožnega gospodarstva,« v katerem se nič ne zavrže. Preprečevanje nastajanja odpadkov, njihova ponovna uporaba in recikliranje zmanjšujejo potrebe po naravnih virih in z njihovo predelavo povezano porabo energije ter tako blažijo negativne na okolje. Podatki za Slovenijo nakazujejo, da je potrebno izboljšati sisteme zbiranja, medtem ko deleži reciklaže zbranih odpadkov dosegajo zastavljene cilje. Za nekatere vrste odpadkov ne moremo zagotoviti ustreznega ravnanja, zato jih izvozimo. 

  

Potrošniki smo ena od gonilnih sil, ki s svojim življenjskim stilom vplivamo na rabo naravnih virov in nastajanje odpadkov. Komunalnih odpadkov je leta 2012 nastalo 672 tisoč ton ali 327 kg na prebivalca. Z ločenim zbiranjem in drugimi ukrepi se delež odloženih komunalnih odpadkov niža (leta 2012; 47%). Največ odpadkov pa nastane v proizvodnih in storitvenih dejavnostih (3,7 mio. ton v 2012). Izkoriščanje naravnih virov (največ mineralnih surovin predvsem za gradbeništvo) v Sloveniji po letu 2007 pada. 

  
Glavni ukrep na področju spodbujana spreminjanja odpadkov v vir je Program ravnanja z odpadki, ki bo kot krovni strateški dokument začel uveljavljati nov pristop k obravnavi odpadkov. Ti so vir surovin in pri načrtovanju politike ter pripravi zakonodaje je potrebno upoštevati pet stopenjsko hierarhijo ravnanja z odpadki: preprečevanje nastajanja odpadkov, priprava za ponovno uporabo, recikliranje, drugi postopki predelave, odstranjevanje odpadkov.

  

UKREP

   


Prostor kot vir in potencial

Vir: Mostphotos

Prostor razumemo kot vir v smislu njegove razpoložljivosti za določen namen oz. rabo (kmetijstvo, gozdarstvo, poselitev, javna gospodarska infrastruktura…). Kot potencial pa prostor, poleg razpoložljivosti za dejavnosti, opredeljujejo še obstoječe gospodarske, družbene ali kulturne dejavnosti, ki so na razpolago za razvoj. Ti potenciali, ki predstavljajo neposreden kapital, se izrazito koncentrirajo v mestih, ki kot središča gospodarskih in družbenih dejavnosti ter storitev, kot pomembna stičišča in preplet povezav, znanja ter inovacij predstavljajo potencial za razvoj širših območij. Vloga mest na globalni, nacionalni, regionalni in lokalni ravni je odvisna od njihove velikosti in značilnosti. Zaradi koncentracije prebivalstva so privlačna za številne nove dejavnosti, ki jim je potrebno omogočiti kakovosten razvoj, hkrati pa skrbeti za kakovostne povezave in za ravnovesje v svojem funkcionalnem zaledju ter zmanjševanje pritiskov na okolje. V Sloveniji prevladujejo mala in srednje velika mesta, ki lahko razvijejo svoje potenciale tudi z boljšim upravljanjem zemljišč ter ponovno rabo degradiranih urbanih zemljišč. Boljša izraba  notranjih rezerv v smislu izkoriščanja zemljišč za razvoj znotraj obstoječih območij naselja, prispeva tudi k omejevanju širjenja pozidave na vedno nove kmetijske površine. Zemljišča so lahko degradirana iz različnih vidikov (fizična struktura, zgradbe, socialni vidik, okolje, opuščanje rabe, ipd.) in zato predstavljajo različne potenciale. Prednost pogosto prestavlja že obstoječa komunalna opremljenost takih zemljišč, ki so zato z vidika stroškov potencialno bolj racionalna za investicije. Ravno tako so neizkoriščena tudi druga degradirana zemljišča izven naselij, ki predstavljajo potencial za ponovno rabo oziroma izboljšanje stanja okolja. 

  
Prepoznavanje degradiranih urbanih območij in njihovo upravljanje je pomembno ker ta območja predstavljajo fizični kapital za gospodarstvo, na drugi strani pa so to problemska območja, ki vplivajo na celotni razvojni potencial nekega urbanega območja in so zato prednostna za iskanje investicij. Med takimi površinami so v Sloveniji pomemben potencial tudi proste površine v obstoječih gospodarskih conah, ki so lahko podpora spodbujanju zelenih vlaganj (pametno navezovanje dejavnosti znotraj con, kot na primer podporna podjetja, ki uporabljajo odpadke drugih podjetij na območju kot vhodne surovine, skrajševanje logističnih verig itd.). V sklopu celovitega upravljanja s prostorom kot virom in potencialom je treba nasloviti tudi rabo in upravljanje kmetijskih zemljišč, ki se na eni strani pospešeno zaraščajo, zlasti na hribovitih območjih, na drugi strani pa je nanje, zlasti v ravninskih predelih, kjer je potencial kmetijskih zemljišč največji in obdelava najlažja, velik pritisk drugih dejavnosti in rab. Zato je pomembna odprava zaraščanja kmetijskih zemljišč, z namenom vzpostavitve njihove osnovne funkcije, ki je pridelava hrane. Aktivnejše upravljanje s kmetijskimi zemljišči ter spodbujanje funkcionalnih povezav med potrošniki in pridelovalci (oskrba mest z lokalno pridelano hrano) lahko v bodoče več prispeva k ohranjanju kmetijskega potencial kot normativno varstvo.

  

UKREPA

Upravljanje z vodami

Vir: Mostphotos

Slovenija je z vodo bogata država, kar je naša velika prednost ter priložnost razvoja zelenega gospodarstva in ustvarjanja zelenih delovnih mest. Trajnostno upravljanje z vodami prinaša tudi krepitev blaginje državljanov, na primer v obliki kakovostne oskrbe s pitno vodo in zmanjševanja poplavne ogroženosti. V Sloveniji poplave na letni ravni povzročijo za 150 milijonov evrov škode. Z investicijo v višini 600 milijonov evrov, pa bi lahko obvladali približno polovico vseh poplavnih območij in dali pomemben zagon gospodarstvu.

  
Priložnost za zeleno gospodarstvo in zelena delovna mesta so vzdrževanja vodotokov, vodne infrastrukture in vodnih ter priobalnih zemljišč, ukrepi za obvladovanje poplavne ogroženosti, razvoj kakovostnih evidenc in aplikacij za podporo za učinkovitejše odločanje na področju upravljanja z vodami, naložbe v ekosisteme, investicije v infrastrukturo za oskrbo s kakovostno pitno vodo ter infrastrukturo povezano z odvajanjem in čiščenjem odpadne komunalne vode, tehnologije za izboljšanje učinkovitosti rabe in oskrbe vode, tehnologije in inovacijam na področju ponovne uporabe vode... 

  
Trajnostno upravljanje z vodami pomeni velik izziv, a hkrati predstavlja priložnost za državo, lokalne skupnosti, investitorje in podjetja, saj ponuja pozitivne sinergijske učinke povezovanja področja voda in gospodarstva (turizem, energetika, kmetijstvo, ...). Pri tem pa ne gre zanemariti, da Evropska unija preko svojih finančnih mehanizmov spodbuja investicije na področju upravljanja z vodami.

  
Naslednji programski dokumenti so izjemnega pomena pri podpori procesa prehoda v zeleno gospodarstvo na področju upravljanja z vodami:

  • Načrt zmanjševanja poplavne ogroženosti za obdobje 2016-2021 (NZPO), 
  • Načrt upravljanja z vodami II za obdobje 2015-2021 (NUV II),
  • Akcijski načrt za obnovljive vire energije,
  • Načrt upravljanja z morskim okoljem za obdobje 2016-2021 (NUMO),
  • Operativni program oskrbe s pitno vodo,
  • Operativni program odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode.

Preko Programa razvoja podeželja (PRP) 2014-2020 se bodo podpirale tehnološke posodobitve velikih namakalnih sistemov, s katerimi bodo izgube vode v sistemu manjše, povečala se bo učinkovitost namakanja in izkoriščenost namakalnih sistemov. V pripravi je tudi Načrt razvoja namakanja in rabe vode za namakanje v kmetijstvu do leta 2020 in program ukrepov za izvedbo načrta razvoja namakanja in rabe vode za namakanje v kmetijstvu do leta 2020. K izvajanju ukrepov bo prispeval tudi Operativni program za izvajanje Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo v RS 2014-2020.

  

UKREPI

   


Upravljanje z območji varstva narave

Foto: Davorin Tome, vir: Krajinski park Ljubljansko barje.

K izjemnemu bogastvu slovenske krajine, pestrosti rastlinskih in živalskih vrst so v preteklosti prispevali  tudi ljudje, ki so v stalnem odnosu z naravo prišli do temeljnega zavedanja neizogibne soodvisnosti človeka in narave. Ohranitev in razvoj naravnega okolja je eden osnovnih stebrov dolgoročnega razvoja zelenega gospodarstva, zato je področju tudi v prihodnje potrebno nameniti ustrezno pozornost. Upravljanje zavarovanih območij je med najpomembnejšimi (in najstarejšimi) mehanizmi ohranjanja rastlinskih in živalskih vrst ter njihovih habitatov. 

  
Učinkovito upravljanje zavarovanih območij, ki skupaj obsegajo 13 % ozemlja Slovenije, lahko sočasno omogoči razvoj družbe, ohranjanje ekosistemov in naravnih procesov ter območij s kakovostnim in dolgotrajnim prepletom človeka z naravo, ki imajo veliko ekološko, biotsko ali krajinsko vrednost. Danes imamo v Sloveniji 1 narodni park, 3 regijske parke, 44 krajinskih parkov, 1 strogi naravni rezervat, 59 naravnih rezervatov in 1159 naravnih spomenikov, ki so zavarovani z državnimi ali občinskimi akti. Zavarovana območja se deloma prekrivajo z varstvenimi območji Natura 2000. Zavzemajo manjšo površino kot območja Nature 2000, imajo pa višjo stopnjo organiziranosti z izdelanimi upravljavskimi načrti in določenimi upravljavci. 

  
Omrežje Natura 2000, ki v Sloveniji pokriva 38 % ozemlja predstavlja še poseben izziv in potencial, kako te naravne danosti upravljati kot elemente družbenega in gospodarskega razvoja. Ohranjena narava, ki jo tuji gostje izpostavljajo kot najpomembnejši element odločitve za turistični obisk, tako predstavlja ključni potencial za turizem. 

  

Zavarovanje območja dolgoročno prinaša možnosti novih zaposlitev. Tako je v Triglavskem narodnem parku vseh zaposlitev, ki so bodisi neposredno, posredno ali prek dohodkov turizma povezane z zavarovanim območjem, približno sedemkrat več, kot je neposrednih zaposlitev pri upravljavcu parka.Zavarovana območja so poleg varstva narave ključna za trajnosten razvoj države, saj so lahko pomembna razvojna priložnost območij, ki so praviloma slabše gospodarsko in socialno razvita ter se soočajo z demografskimi težavami. Tudi na območjih Natura 2000 je ob upoštevanju doseganja ciljev posameznih območij razvoj različnih dejavnosti zaželen. 

  

Dolgoročno ohranjanje biotske raznovrstnosti prepoznavamo kot velik razvojni potencial Slovenije in predstavlja pogoj za ohranjanje delovnih mest na zavarovanih območjih in podeželju nasploh.  Ukrepi za ohranjanje biotske raznovrstnosti so namenjeni ohranjanju in spodbujanju nadstandardnih kmetijskih praks, ki pri gospodarjenju s kmetijskimi zemljišči prispevajo k ohranjanju biotske raznovrstnosti in krajine, varovanju vodnih virov, ter s prilagoditvijo kmetovanja prispevajo k blaženju in prilagajanju podnebnim spremembam.

 

UKREPI
  • Priprava projektov ohranjanja narave v zavarovanih območjih na podlagi Programa upravljanja območij Natura 2000
  • Priprava načrtov upravljanja zavarovanih območij
  • Priprava primerov dobrih praks povezovanja ohranjanja narave z razvojem v zavarovanih območjih
  • Priprava projektov državnega pomena na podlagi Programa upravljanja območij Natura 2000, ki iščejo sinergije med ohranjanjem narave, turizmom in varstvom kulturne dediščine
  • Ukrepi KOPOP za ohranjanje biotske raznovrstnosti

Trajnostno upravljanje z gozdom

Vir: Arhiv UKOM.

Slovenija je s 60% gozdov tretja najbolj gozdnata dežela v Evropi. Usmeritve trajnostnega razvoja in gospodarjenja z gozdovi v Sloveniji temeljijo na Nacionalnem gozdnem programu, katerega izvedeni predpisi določajo, da mora biti gospodarjenje z gozdom trajnostno, sonaravno in večnamensko ter mora zagotoviti optimalno delovanje gozdnih ekosistemov in uresničevanje vseh vlog gozda, tako proizvodnih kot ekoloških in socialnih. 

  
Javna gozdarska služba je organizirana tako, da obvladuje celotno površino gozdov in zagotavlja oseben stik z vsakim lastnikom. Država lastnikom gozdov v celoti zagotavlja sredstva za ukrepe varstva gozdov in sofinancira ukrepe obnove in nege gozdov ter ukrepe za ohranjanje življenjskega prostora prostoživečih živali. Delež sofinanciranja je višji, če gre za gozdove, v katerih so poudarjene socialne in ekološke vloge gozdov. Ohranjanje in krepitev vseh funkcij gozdov je velikega pomena, saj gozdovi varujejo zemljišča in sestoje pred erozijskimi procesi, mehansko in biološko čistijo vodo, uravnavajo vodni režim z zadrževanjem hitrega odtekanja padavinske vode, zagotavljajo življenjski prostor rastlinskim in živalskim združbam, ohranjajo biotsko raznovrstnost, blažijo učinke močnega vetra, ... Financirajo se raziskave in projekti, ki z rezultati pripomorejo k izboljšanju upravljanja z gozdnimi ekosistemi na terenu. 

  
V okviru Programa razvoja podeželja 2014-2020 je predvideno sofinanciranje naložb v gozdarske tehnologije. Namen teh naložb je predvsem intenziviranje gospodarjenja z gozdom, še posebej v zasebni lasti, povečanje sečnje na raven, kot določajo načrti za gospodarjenje z gozdovi, profesionalizacija dela v gozdu in zmanjšanje delovnih nesreč ter uvajanje učinkovite in okoljsko sprejemljive tehnologije za posek in spravilo lesa. Ukrep je namenjen pravnim in fizičnim osebam, njihovim združenjem, agrarnim in pašnim skupnostim ter mikro, malim in srednjim gozdarskim podjetjem. Ob subvencijah za povečanje intenzivnosti gospodarjenja z gozdovi pa bo treba v luči zelenega gospodarstva sočasno aktivno poskrbeti, da se te subvencije ne bi izkazale kot okolju škodljive, npr. z vidika ohranjanja biotske raznovrstnosti gozdov. Zato bo treba zagotoviti dovolj nacionalnih sredstev za monitoring stanja ohranjenosti evropsko pomembnih gozdnih vrst in habitatnih tipov ter za izvedbo ukrepov na področju gozdarstva iz vladnega Programa upravljanja območij Natura 2000 za obdobje 2015-2020.

 

UKREPA

  


Les kot vir za zelenega gospodarstva

Vir: Mostphotos

V Sloveniji zaradi 60% deleža gozdnih površin les predstavlja strateško surovino in eno redkih primerjalnih prednosti v okviru EU. Ta potencial bi kot obnovljiv in bogat vir moral biti bolje izkoriščen, zato je Vlada RS leta 2012 sprejela Akcijski načrt za povečanje konkurenčnosti gozdno lesne verige v Sloveniji do leta 2020 z naslovom »Les je lep«. Z ukrepi, predvidenimi v Akcijskem načrtu, želimo ponovno povezati in spodbuditi gozdno lesno verigo v Sloveniji, intenzivirati gospodarjenje z gozdovi, omogočiti oživitev in razvoj predelave lesa v izdelke s čim višjo dodano vrednostjo in energetsko izrabo lesnih ostankov. To bo pripomoglo k večji konkurenčnosti gozdno lesne verige (ob hkratnih vlaganjih v skladu z usmeritvijo Strategije pametne specializacije), k odpiranju novih zelenih delovnih mest in doseganju visoke dodane vrednosti v lesno predelovalni dejavnosti. Les je, zaradi njegovih številnih možnosti uporabe (npr. gradbeni material), možnosti recikliranja in ponovne uporabe rabljenega lesa in lesenih izdelkov ter možnosti izrabe ostankov in odpadkov lesa za energetske potrebe, vzorčen primer uporabe materiala z nizkim ogljičnim odtisom, ki popolnoma sledi konceptu krožnega gospodarstva in pri tem zagotavlja surovino za izdelke z visoko dodano vrednostjo. Primeri dobre prakse kažejo, da se v ustrezno urejeni gozdno lesni verigi vrednost kubičnega metra lesa od gozda do prodanega končnega lesnega izdelka ali stavbe na trgu poveča tudi za 100-krat ali celo več, če je les uporabljen za izdelke visoke tehnologije, in da vsakih 100 kubičnih metrov predelanega lesa predstavlja eno novo delovno mesto.

  
V okviru Programa razvoja podeželja 2014-2020 se mikro in malim podjetjem sofinancirajo naložbe v primarno predelavo lesa (žage, sekalniki, cepilniki, itd.). Naložbe bodo omogočile postavitev novih in posodobitev obstoječih žag in lesno predelovalnih obratov,ter nastanek novih delovnih mest. Poleg tega se fizičnim osebam, ki imajo registrirano dopolnilno dejavnost na kmetiji, mikro in malim podjetjem sofinancira tudi naložbe v vzpostavitev in razvoj nekmetijskih dejavnosti, med drugim tudi finalno predelavo lesa v izdelke z višjo dodano vrednostjo. Z izvajanjem ukrepa se bo pospešil gospodarski zagon na podeželju. Iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj bo slovenskim lesno predelovalnim podjetjem omogočeno kandidiranje za dostop do različnih oblik financiranja za razvoj in inovacije ter za potrebe širitve in posodobitve proizvodnih zmogljivosti. S povezovanjem lesno predelovalnih podjetij se bo vzpostavila kapitalsko dovolj močna struktura za ponovni zagon lesno predelovalne industrije.

 

UKREP

  


Trajnostno upravljanje z viri kot priložnost za večjo socialno vključenost

Vir: Arhiv UKOM

Slovenija se uvršča v skupino držav EU, v katerih se je število revnih in socialno izključenih v zadnjih letih občutno povečalo; takšnih oseb je bilo v Sloveniji letu 2013 kar 410.000 . V okviru Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014 – 2020 je ena od prednostnih naložb spodbujanje ponovne socialne vključenosti, vključno s spodbujanjem enakih možnosti in dejavnega sodelovanja ter izboljšanje zaposljivosti. Ukrepi bodo tudi povezani z napori za trajnostno upravljanje z viri npr. na področju urejanja degradiranih območij, vodotokov, gozdov ipd. Programe za socialno vključenost je potrebno prioritetno zagotavljati v lokalnem okolju, kjer se te osebe nahajajo, ob tem pa se lahko zasleduje tudi cilje okvirnega programa za prehod v zeleno gospodarstvo.

  
Poseben problem socialne izključenosti predstavlja skupina dolgotrajno brezposelnih, katerih delež med trenutno 110.000 brezposelnimi znaša že 54 %. Učinkovit program aktivne politike zaposlovanja, v katerega se vključujejo le dolgotrajno brezposelni, in je tudi odraz potreb v lokalnem okolju, so javna dela, ki bodo v prihodnje v večji meri usmerjena na področja trajnostnega upravljanja z viri.

  

UKREP
  • Oblikovanje zelenih delovnih mest ob hkratnem izboljševanju socialne enakosti in možnosti

Izvajanje ukrepov


Sodeluj

Sodelujte pri oblikovanju ukrepov, delite z nami vašo izkušnjo ali dobro prakso, postanite del partnerstva.