Skoči na vsebino »

Zelena rast gospodarstva

Raziskave, razvoj in inovacije za zeleno gospodarsko rast

Vir: Evropska komisija.

Za dolgoročen razvoj države in gospodarstva so nujna vlaganja v raziskave, razvoj in inovacije. Inovacije, tako tehnološke kot tudi netehnološke, so ključno gonilo gospodarskega razvoja in rasti. Z vidika zelene rasti oziroma prehoda v nizkoogljično gospodarstvo so še posebno pomembne inovacije v smeri trajnostnega razvoja, z zmanjševanjem vplivov na okolje ali k učinkovitejši in odgovornejši rabi virov - ekoinovacije.

 

Slovenija vlaga v raziskave, razvoj in inovacije tudi v okviru sredstev Evropske kohezijske politike. V finančni perspektivi EU 2014-2020 so sredstva usmerjena v prednostna področja Strategije pametne specializacije, med katerimi ima pomembno mesto zeleno gospodarstvo, saj strategija strateško usmerja vlaganja v trajnostne tehnologije in storitve za zdravo življenje.

 

  

Strategije pametne specializacije

A. ZDRAVO BIVALNO IN DELOVNO OKOLJE

1. Pametna mesta in skupnosti z IT platformami ter pretvorbo, distribucijo in upravljanjem energije: dvig dodane vrednosti na zaposlenega za 15%.

 

2. Pametne zgradbe in dom z lesno verigo z naprednimi bivalnimi enotami, sistemi upravljanja zgradb, pametnimi napravami ter gradbenimi materiali in elementi: dvig dodane vrednosti in izvoza podjetij v verigi vrednosti za 25%.

 

B. NARAVNI IN TRADICIONALNI VIRI ZA PRIHODNOST

3. Mreže za prehod v krožno gospodarstvo s predelavo biomase, razvojem novih bioloških materialov, tehnologijami za uporabo sekundarnih surovin ter pridobivanjem energije iz alternativnih virov: dvig indeksa snovne učinkovitosti iz 1,07 na 1,50.

 

4. Trajnostna pridelava hrane - Trajnostna pridelava in predelava prehranskih produktov v funkcionalna živila in tehnologije za trajnostno rastlinsko in živinorejsko proizvodnjo v okviru vsaj treh verig vrednosti, ki bodo zagotavljale kritično maso odjema in ki bodo podprte z dolgoročnim pogodbenim partnerstvom, ki bo temeljilo na gospodarski pobudi: dvig dodane vrednosti na zaposlenega sodelujočih podjetij v verigah vrednosti za 20%.

 

5. Trajnostni turizem s tehnološko podprtim trženjem in mreženjem, naložbami za dvig kakovosti storitev, tehnološkimi rešitvami za trajnostno rabo virov v nastanitvenih zmogljivostih ter zeleno shemo slovenskega turizma: dvig dodane vrednosti iz turizma za 15%, povečanje priliva iz naslova izvoza potovanj za 4-6% letno ter zmanjšanje CO2 emisij iz naslova turizma za 20% do leta 2023.

 

C. (S)INDUSTRIJA 4.0

6. Tovarne prihodnosti z optimizacijo in avtomatizacijo proizvodnje in proizvodnih procesov, vključno z omogočitvenimi tehnologijami.

 

7. Zdravje – medicina z biofarmacevtiko, diagnostiko in terapevtiko v translacijski medicini, zdravljenjem raka, odpornimi bakterijami ter zdravili naravnega izvora in naravno kozmetiko: cilj do leta 2023 je povečanje izvoza sodelujočih podjetij v višini preko 30%, od česar naj bi srednja in majhna podjetja povečala izvoz vsaj za 250 milijonov evrov. Poleg spodbuditve nastanka vsaj 20 novih podjetij je na tem področju cilj pritegniti vsaj še eno neposredno tujo naložbo, ki bo zaposlovala več kot 50 zaposlenih.

 

8. Mobilnost z nišnimi komponentami in sistemi za motorje z notranjim izgorevanjem, sistemi za e-mobilnost in hranjenje energije, sistemi in komponentami za varnost in udobje ter materiali za avtomobilsko industrijo: dvig dodane vrednosti podjetij v partnerstvu za 20% ter povečanje števila predrazvojnih dobaviteljev od 15 na 22 (povečanje za 45%).

 

9. Razvoj materialov kot končnih produktov s predelavo kovin in zlitin ter pametnimi multikomponentni materiali in premazi: dvig dodane vrednosti na zaposlenega v podjetjih na področju proizvodnje zlitin in kovin iz 45.000 EUR na vsaj 55.000 do leta 2023; povečevanje izvoza in dodane vrednosti na zaposlenega na področju pametnih premazov za 20%, povečanje vlaganj v razvoj za 15%, dodane vrednosti za 5% in izvoza na področju pametnih multi komponentnih materialov za 10%.

 

Strategija pametne specializacije ima razdelan celovit sveženj ukrepov, ki bodo pozitivno vplivali tudi za razvoj zelenega gospodarstva. Na osnovi strategije je predvidena izvedba za 750 milijonov evrov razvojnih naložb letno. Ukrepi se nanašajo na področje raziskav, razvoja in inovacij, razvoja človeških virov, na področje podjetništva in razvoja podeželja ter na spodbujevalne ukrepe razvojne države (javna naročila, davčne olajšave, gospodarska diplomacija in promocija ter izdaja dovoljenj in odprava regulacijskih ovir). 

  

UKREP
  • Razvoj odličnosti in krepitev infrastrukture za raziskave in inovacije

  


Drugi ukrepi v podporo zeleni rasti podjetij

Vir: Mostphotos.

Prehod v krožno gospodarstvo bo imel pozitivne učinke na poslovanje podjetij, in sicer v prihrankih za nakup surovin in energentov, obvladovanju cenovnih nihanj in večje zanesljivosti preskrbe s surovinami ter nove potenciale pri razvoju novih izdelkov in storitev, vzpostavljanju povratnih logističnih sistemov, razvoju novih poslovnih modelov. Tak premik lahko bistveno pripomore k vlaganju v nizkoogljične tehnologije in spodbujanju inovacij na področju vodenja in upravljanja podjetij. Mala in srednje velika podjetja lahko na tak način zmanjšujejo tveganja povezana z rastočimi cenami surovin, odvisnost od uvoza, znižajo pa se tudi stroški povezani z odlaganjem odpadkov.

 

V Zelenem akcijskem načrtu za Mala in srednje velika podjetja , ki temelji na Akcijskem načrtu za ekoinovacije  je Evropska komisija opredelila štiri temeljne cilje, in sicer:

  • izboljšati učinkovitost virov evropskih malih in srednje velikih podjetj;
  • podpreti okolju prijazno podjetništvo;
  • izkoristiti priložnosti, ki jih ponujajo okolju prijaznejše vrednostne verige (npr. gozdno lesna veriga) in
  • olajšati dostop do trga za okolju prijazna mala in srednje velika podjetja.

Za njihovo doseganje so v dokumentu opredeljeni številni ukrepi, ki predstavljajo okvir za prehod v zeleno gospodarstvo tudi v Sloveniji. Paket vsebinsko dopolnjuje Pobuda za zeleno zaposlovanje: izkoriščanje potenciala zelenega gospodarstva za ustvarjanje novih delovnih mest , ki prepoznava ključno vlogo dinamičnega in dobro delujočega trga dela pri prehodu v zeleno gospodarstvo, pri čemer bi se morali ukrepi osredotočati na naslednje:

  • premostitev vrzeli v znanju in spretnostih;
  • predvidevanje sprememb, zavarovanje prehodov in spodbujanje trajne in aktivne mobilnosti;
  • podpora ustvarjanju delovnih mest;
  • povečanje kakovosti podatkov.

Ocena prakse učinkovite rabe virov v malih in srednje velikih podjetjih v slovenski predelovalni industriji je pokazala, da je 84% podjetij že uvedla nekatere ukrepe za učinkovito rabo virov in da velika večina načrtuje nadaljnje ukrepe v naslednjih dveh letih. Ocena podjetij je, da so bili že izvedeni ukrepi ekonomsko smiselni, saj so poleg zmanjšanja negativnih vplivov na okolje prinesli tudi znižanje proizvodnih stroškov in zvišali konkurenčnost podjetja.

 

Slovensko gospodarstvo ima kljub delnemu poslovnemu prestrukturiranju še veliko priložnost na področju tehnološkega – zelenega prestrukturiranja, saj je snovna učinkovitost v podjetjih še precej nizka. Snovna produktivnost, ki je kazalnik trajnostne proizvodnje oz. potrošnje, izražen kot razmerje med BDP ter porabljenimi surovinami in materiali, je po letu 2005 močno nihala. V veliki meri je bila odvisna od porabe nekovinskih materialov (predvsem peska, gramoza in apnenca), ki imajo velik vpliv predvsem zaradi svoje teže. Tako je bila snovna produktivnost najnižja v letih 2006 in 2007, pod močnim vplivom visoke gradbene dejavnosti, dodatno spodbujene z dokončanjem avtocestnega križa. S kasnejšim zmanjševanjem dejavnosti v gradbeništvu se je poraba surovin in materialov zelo zmanjšala, posledično pa snovna produktivnost zvišala, v obdobju 2005–2013 za več kot polovico (v EU le za četrtino). V letu 2013 je bila na ravni 88% povprečja EU, kar pomeni nekoliko večji zaostanek kot v letu prej, a precejšnje izboljšanje glede na obdobje 2000–2010, ko je bila na ravni 70% povprečja EU. Slovenija ima nadpovprečno visok delež stroškov surovin, kar je delno posledica strukture gospodarstva, ki bolj kot v povprečju EU temelji na dejavnostih, pri katerih je raba materiala obsežna. Ker pa je pri tem nadpovprečen tudi delež stroškov na ravni večine primerljivih panog, to kaže tudi na manj učinkovito rabo surovin. Zlasti pri izvozno usmerjenih predelovalnih dejavnostih to znižuje njihovo konkurenčnost, hkrati pa ima tudi splošni negativni vpliv na rabo omejenih naravnih virov.

 

V skladu s tem je tudi razmeroma nizek odstotek podjetij, ki uporabljajo reciklirane materiale/snovi ali odpadke kot surovino v proizvodnem postopku.

 

Namen aktivnosti v okviru tega sklopa je povezati sredstva in spodbude v celovito podporo podjetjem, kar pomeni smiselna povezava ukrepov na področju raziskav, razvoja in inovacij in drugih ukrepov za spodbujanje zelene rasti gospodarstva, npr. na področju izobraževanja, svetovanja in ukrepov na področju snovne in energetske učinkovitosti podjetij. Hkrati je potrebno izboljšati promocijske aktivnosti in dostop podjetij do informacij, predvsem na naslednjih področjih:

  • učinkovitost pri rabi virov;
  • tehnološke in netehnološke rešitve in možnosti za izboljšavo rabe virov v okviru posameznih sektorjev;
  • stroškovna učinkovitost možnih rešitev;
  • dostop do baze in orodij za primerjanje na evropski ravni, ki jo razvija "The European Resource Efficiency Excellence Centre",
  • svetovanja in finančna podpora za izvajanje ukrepov.

  

UKREPI
  • Oblikovanje enostavnega instrumenta za spodbujanje ekoinovacij (inovacijski vavčer)
  • Oblikovanje instrumenta za svetovanje malim in srednjim podjetjem
  • Oblikovanje instrumenta za izboljšanje snovne in energetske učinkovitosti (povratni in nepovratni viri)
  • Priprava pilotnega projekta na temo zelenega/trajnostnega turizma

  


Izvajanje ukrepov

  • Izvajanje konkretnih ukrepov s področja zelene rasti gospodarstva lahko spremljate v Enotni zbirki ukrepov 

Sodeluj

Sodelujte pri oblikovanju ukrepov, delite z nami vašo izkušnjo ali dobro prakso, postanite del partnerstva.