Skoči na vsebino »

Zelene prakse v kmetijstvu

Vir: Mostphotos

Temelji dolgoročne strategije razvoja podeželja v Sloveniji so: 

  • zagotavljanje samooskrbe s hrano, 
  • varovanje naravnih virov in biodiverzitete, 
  • zagotavljanje in ustvarjanje delovnih mest v kmetijstvu, živilstvu in gozdarstvu. 

Osnovna strateška usmeritev na področju kmetijstva, živilstva in gozdarstva je trajnostni razvoj, ki vključuje gospodarski razvoj, socialni razvoj in varstvo okolja. Dosledno upoštevanje načel trajnostnega razvoja na področju pridelave hrane in razvoja podeželja prispeva k:

  • varovanju kmetijskih zemljišč pred trajno spremembo namembnosti, 
  • zmanjševanju emisij toplogrednih plinov, 
  • ohranitvi biotske raznovrstnosti in tipične kulturne krajine, 
  • gospodarnemu ravnanje z vodnimi viri,
  • upoštevanju socialnih vidikov, prostorskega razvoja in ohranitev vasi, zaselkov in posameznih gospodarstev, ki tvorijo želeno vitalno podeželje.

Potenciali zelenega razvoja v sektorju pridelave hrane, celovitega razvoja podeželja in gozdarstva so v ustvarjanju lokalne trajnostne oskrbe in kratkih verig, ki imajo poleg povečevanja lokalne samooskrbe in ohranjanja ali povečevanja števila zelenih delovnih mest, učinke tudi na trajnostno rabo kmetijskih zemljišč pa tudi močne pozitivne okoljske učinke preko zmanjševanja emisij toplogrednih plinov. 

    

Podnebne spremembe, skrb za okolje in inovacije so neločljiv element vseh ukrepov Programa razvoja podeželja 2014-2020. Vsi ukrepi kmetijske politike (npr. trajnostna in učinkovita raba naravnih virov, ustrezna kmetijska raba) prispevajo k uveljavljanju večnamenskega modela razvoja kmetijstva, ki teži k večji ekonomski in okoljski učinkovitosti.

  

Ukrepi za ohranjanje biotske raznovrstnosti so vključeni v Program razvoja podeželja 2014-2020. Ukrep Kmetijsko-okoljska-podnebna plačila 2015-2020 je namenjen ohranjanju in spodbujanju nadstandardnih kmetijskih praks, ki predstavljajo višje zahteve od običajne kmetijske prakse. Podpora je tako namenjena tistim kmetijskim gospodarstvom, ki pri gospodarjenju s kmetijskimi zemljišči prispevajo k ohranjanju biotske raznovrstnosti in krajine, varovanju vodnih virov, ter s prilagoditvijo kmetovanja prispevajo k blaženju in prilagajanju podnebnim spremembam. 

  

Ukrep ekološkega kmetovanja je namenjen za izvajanje kmetovanja, ki omogoča varovanje in izboljšanje okolja, elementov krajine, naravnih virov in biotske raznovrstnosti ter prilagajanje podnebnim spremembam.

  

Ukrep plačila območjem z naravnimi ali drugimi omejitvami je namenjen za ohranitev in nadaljnje opravljanje kmetijske dejavnosti v gorskih območjih in na območjih, ki sicer niso gorska, a imajo pomembne naravne omejitve. Podpora kmetijskim gospodarstvom z naravnimi omejitvami teži k  

  • vzdrževanju krajine s spodbujanjem upravljanja zemljišč kljub težkim razmeram kmetovanja (varovanje tal pred erozijo in ohranjanje biotske raznovrstnosti)
  • vzdrževanju kulturne krajine kot turističnega potenciala in prostora za rekreacijo.

Javno naročanje hrane in živil

Photo: Mostphotos

Pri javnem naročanju hrane in živil je potrebno upoštevati Uredbo o zelenem javnem naročanju, ki opredeljuje delež ekoloških živil, in Zakon o javnem naročanju (katerega spremenjeni 14. člen se je začel veljati leta 2013). Obstajajo primeri dobrih praks glede podpore izvajalcem javnih naročil in povezovanjem le-teh s ponudniki. Z regijskimi konferencami za razvoj kratkih oskrbnih verig in lokalni samooskrbi, objavo priporočil za javno naročanje hrane in živil ter ostalimi aktivnostmi se je že pripomoglo k napredku na področju boljšega in učinkovitejšega uveljavljanja možnosti, ki jih omogoča zakon o javnem naročanju.

  

Kot primer zelenih praks v kmetijstvu bi lahko navedli vedno večji poudarek v okviru javnega naročanja hrane in živil lokalne pridelave. Delež lokalne hrane in živil v celotni količini nabavljene hrane v javnih zavodih po zadnjih podatkih znaša 38,7%, pred spremembo 14. člena Zakona o javnem naročanju pa je znašal 30,1%. Prav tako se je, glede na celotno količino naročene hrane in živil, povečal delež ekološke hrane v zavodih, in sicer za 6,6%. Pred spremembo zakonodaje je znašal 6,4%, po njeni spremembi pa 13,0%. Delež ekološke hrane in živil slovenskega izvora od skupne količine naročene ekološke hrane in živil pa se je povečal za 7,5%. Pred spremembo zakonodaje je znašal 16,4%, po njeni spremembi pa 23,9%. 

  

Rezultati raziskave, ki jo je oktobra 2014 Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano izvedlo med 288 javnimi vzgojno-varstvenimi inštitucijami, kažejo, da 78% osnovnih šol in vrtcev pri naročanju hrane in živil daje zelo velik pomen lokalni hrani in si prizadeva za njen čim višji delež. 85% jih je odgovorilo, da pred izvedbo javnega naročila izvajajo lastne raziskave trga. 

  

Pomemben izziv na področju javnega naročanja hrane in živil ostaja vzpostavitev poenostavljenega in bolj učinkovitega sistema, ki upošteva kratke verige in načela zelenega javnega naročanja, prilagojenega posameznim naročnikom (vzgojno-izobraževalni zavodi, bolnišnice, socialno-varstveni zavodi idr.).


Izvajanje ukrepov

  • Izvajanje ukrepa izvedbe nadstandardnih kmetijskih praks na področju zelenega gospodarstva s področja zelene rasti gospodarstva lahko spremljate v Enotni zbirki ukrepov 

Sodeluj

Sodelujte pri oblikovanju ukrepov, delite z nami vašo izkušnjo ali dobro prakso, postanite del partnerstva.