Skoči na vsebino »

GLAVNI REZULTATI POSVETOVANJ

Zadovoljstvo s članstvom Slovenije v EU je še vedno trdno.
Bliža se 15-letnica članstva Slovenije v EU, za vključitev se je na referendumu leta 2003 opredelila večina prebivalcev Slovenije. Navdušenje nad EU je bilo takrat na najvišji ravni, bili smo priča redko videni enotnosti politike in državljanov.


Podpora slovenskih državljanov evropskemu projektu je ne glede na vse krize, ki smo jih doživeli od časa našega vstopa v EU, še vedno močna.

Kljub temu, da so državljani včasih tudi nezadovoljni z EU, se še vedno zavedajo, da so njen temelj vrednote, za katere se je v današnjih razmerah vredno boriti. Nikjer drugje kot v EU ni življenje boljše, socialna vključenost je največja, prav tako kakovost življenja, vode, hrane, narave. Skupnost 28 držav ima v svetu večjo moč, zlasti gospodarsko, poleg tega smo zelo radodarni, saj je razvojna pomoč EU višja kot od ZDA. Pomembna specifika EU so prizadevanja za ohranjanje kulturnih identitet in različnosti ter pravic manjšin, enakopravnosti in vladavine prava.


Državljani v svojem vsakdanjem življenju občutijo številne pragmatične koristi: svobodo gibanja, mobilnost, ukinitev gostovanja (roaming), monetarno stabilnost in skupno valuto. Velika prednost življenja v EU je tudi program Erasmus+, ki mladim omogoča izmenjavo izkušenj in prenos znanja.


EU se občuti v vsakdanjem življenju tudi skozi številne projekte. Ne gre samo za financiranje, gre za nove načine dela in sodelovanja med državami in državljani ter za vzpostavitev številnih povezav, ki se ohranjajo tudi po koncu projektov.

Kritična mnenja so bila številna, a večinoma konstruktivna.
Izražen je bil strah, da se EU trenutno nahaja v eksistenčni, sistemski krizi, pa tudi krizi zaupanja in vrednot. Razdeljena je na različne pole, tako kot že dolgo ne. Med državami članicami so velike strukturne razlike. Povečuje se vpliv regionalizmov in nacionalizmov. Države se oddaljujejo od temeljnega vrednostnega pola zaradi svojih partikularnih interesov. Nujno je, da se polarizacija ustavi.


Med glavnimi skrbmi, ki jih je bilo zaslediti na večini razprav v Sloveniji, so:

  • neenaka obravnava držav članic, tudi majhnih držav, kot je Slovenija,
  • državljani čutijo, kot da institucije EU pri obravnavi držav uporabljajo dvojna merila, med drugim pri vprašanjih spoštovanja vladavine prava ali ukrepih za stabilizacijo gospodarstva - po mnenju nekaterih so bili v času krize in varčevalnih ukrepov Sloveniji naloženi težji ukrepi in omejitve kot nekaterim drugim članicam v podobni situaciji,
  • nekredibilnost voditeljev,
  • nesolidarnost držav članic,
  • neučinkovitost pri reševanju izzivov,
  • premajhna vloga EU kot globalnega akterja, odvisnost od ZDA,
  • premajhen vpliv nacionalnih voditeljev na EU,
  • EU ne postavlja v ospredje ljudi, ampak multinacionalk,
  • EU ne ve, kaj je oz. kaj hoče biti – federacija ali konfederacija.

Na skoraj vseh posvetovanjih je bila izražena tudi skrb državljanov glede odnosa institucij EU do vprašanja izvajanja razsodbe Arbitražnega sodišča glede meje med Slovenijo in Hrvaško, kjer so slovenski državljani pri reševanju tega vprašanja pričakovali večjo vlogo predvsem Evropske komisije.


Pomemben problem v zvezi z migracijsko problematiko je nemoč EU, da bi imela nad migracijami nadzor nad nezakonitimi in jih znala upravljati. Zaradi te nemoči se odpira vprašanje koncepta solidarnosti, ki ostaja temeljna družbena razlika med državami EU. Nekatere države so proti sprejetju migrantov in ga jemljejo kot socialni inženiring, s katerim nočejo eksperimentirati, medtem ko se nasprotni blok čudi pojavu takšne nesolidarnosti.

Poleg tega je bilo izpostavljeno, da je eden večjih problemov, kako o migracijah komuniciramo. Ksenofobija, sovražni govor in populizmi se krepijo, čeprav v Sloveniji tega še ni zaznati v tolikšni meri kot v nekaterih drugih evropskih državah. Problem je tudi v poenostavljenem diskurzu, ki se osredotoča na varnostni vidik. Premalo je poročanja o dobrih praksah in pozitivnih zgodbah.

Problemi, ki še ostajajo pri procesu izboljšanja ekonomske in monetarne unije, so izpostavljenost bank do držav, zmožnost reagiranja na asimetrične šoke, asimetrični učinki simetričnih šokov ter veliki akumulirani dolgovi.  Problem je tudi razlika med evrskimi gospodarstvi, ki je sedaj še večja, kot je bila pred krizo. Ta se ne sme več povečevati, sicer bo območje evra temeljno ogroženo. Potrebnega je več dela na strukturnih spremembah, reševanju demografskih izzivov in ustrezni pripravi na četrto industrijsko revolucijo, sicer EU ne bo uspešna.

Kaj slovenski državljani pričakujemo od EU v prihodnosti, kaj naj upošteva strateška agenda, ki jo bodo sprejeli voditelji EU?
Trenutno smo v obdobju pozitivnejše klime in sedaj je pravi čas, da se vprašamo, kaj so ključni interesi obstoja EU. Za stabilno ekonomsko unijo potrebujemo poglobljeno monetarno unijo, za to pa bančno in fiskalno unijo. Pri vsem tem pa ne gre brez varnostne unije in vrednostne unije. Za vse navedene unije pa potrebujemo demokratično legitimnost.


EU se trenutno res nahaja pred določenimi eksistenčnimi vprašanji, ki bodo dolgoročno morda zahtevala transformacijo, po mnenju nekaterih celo nov ustavni oziroma pogodbeni in institucionalni ustroj. Jasno je, da v tem trenutku med državami članicami ni velike želje glede tolikšnih sprememb, morda niti poguma in enotnosti. Zato je pomembno, da se kratkoročno osredotočimo na politike, pri katerih je možen konsenz oziroma kjer imajo glavni politični akterji zadostno politično voljo za skupno delovanje. Poleg krepitve institucij je treba utrditi evropske vrednote in identiteto.

Za zaupanje državljanov je zelo pomembno, kako delujejo najvidnejši predstavniki EU in kdo je na čelu evropskih institucij. Volitve naj prinesejo preudarne voditelje.


Slišati je bilo tudi samokritična mnenja: da so naša pričakovanja do EU nekoliko zgrešena, kot da bo EU vse uredila za nas, manjka zavesti, da moramo sami kaj narediti. Sami sooblikujemo EU. Če pri tem nismo aktivni, jo pač oblikujejo drugi. V 20. stoletju je v vojnah v Evropi umrlo 80 milijonov ljudi, ne smemo pozabiti na pomen EU za mir.


V prihodnje je treba še več sredstev usmerjati v investicije in zlasti vlagati v izobraževanje in znanost ter razvoj pametnih skupnosti. Več pozornosti je treba nameniti tudi manjšim mestom, ki jih je v EU na tisoče, a financiranje projektov je pogosto namenjeno samo večjim mestom.


Ena od prednostnih nalog večletnega finančnega okvira bi morala biti kultura. To je mehka moč EU, pomembna za ohranjanje raznolikosti, ki je temelj evropske skupnosti.

Več Evrope: na nekaterih področjih, tudi tistih, ki so v pristojnosti držav članic, bi si državljani očitno želeli več sistemskih ureditev na ravni EU.
V razpravah o vseh izbranih temah – varnost in obramba ter vloga EU pri zagotavljanju miru v svetu, migracije, ekonomska in monetarna unija, socialna razsežnost, delovna mobilnost, problematika majhnih mest, kulturna dediščina in turizem, izobraževanje in državljanska vzgoja – se je izkazalo, da si državljani pravzaprav želijo več EU.


V domenah, kjer imajo več pristojnosti države članice, so možne velike razlike med državami (npr. socialne pravice), razdeljena EU ne more biti učinkovita v spopadanju z največjimi izzivi, ki jih prinašajo spreminjajoče se globalne spremembe (gospodarske krize, migracije, vojni konflikti, naravne katastrofe itd.).


Po drugi strani pa bi si želeli več vpliva svoje države v okviru EU.
Državljani imajo občutek, da ne morejo vplivati na odločitve – odraz tega je nizka volilna udeležba. Na lokalnih volitvah je udeležba najvišja, nižja je na parlamentarnih in najnižja na evropskih. Kot da so nam evropski poslanci predaleč.


Za demokratizacijo EU je nujna stalna praksa aktivne participacije državljanov.

Pomen posvetov od spodaj. Zelo pomembno je, da se pogovarjamo in da takšne razprave niso samo v velikih mestih. Pogovori in ideje morajo priti med ljudi. Mediji pogosto ne zaznajo pomembnih zadev. Oddaje o delovanju EU, vrednotah itd. bi morali pogosteje vrteti na TV.

Res pa je tudi, da se ljudje ne zanimajo dovolj za EU, saj je njeno delovanje zelo kompleksno. Poleg tega njene prednosti hitro vzamemo za samoumevne in se jih zavemo šele, ko jih izgubljamo (primer brexit). Pozitivno pozabimo in Bruselj izrabljamo kot krivca za vse. Tudi zato, ker imamo občutek, da naši vladni predstavniki v EU nimajo zadostnega vpliva. Prioriteta mora biti povrnitev zaupanja državljanov v EU. Prizadevati si je treba za več diskusije z državljani in za povečanje njihove participacije pri oblikovanju prihodnosti EU, tudi povečanje udeležbe na volitvah v Evropski parlament.

Pri tem ima velik pomen izobraževanje o EU, ki se mora izboljšati v vseh državah članicah. Na tem področju bi bil nujen sistemski pristop EU. Treba je najprej izobraziti izobraževalce.

Za večje poenotenje EU je potreben razvoj evropske identitete, v tem okviru so ključne mlade generacije.
Glede prihodnosti EU in vloge Slovenije v njej si državljani Slovenije želijo, da bi bili v t. i. evropskem jedru. Pri tem pa je treba jasno zavarovati svoj interes. Še naprej je treba delovati proaktivno in proevropsko – EU je gospodarsko in pravno zaledje Slovenije ter zagotovilo za varnost in mir. Poleg lastne identitete je pomembno krepiti tudi evropsko identiteto. Generacije, vključene v program Erasmus, imajo dejansko občutek evropske skupnosti in doživljajo mešanje različnih narodov kot nekaj povsem vsakdanjega.

Primer e-volitev v nekaterih državah kaže pozitivne učinke za dvig udeležbe na volitvah. Treba je bolje izkoristiti moderno tehnologijo in razvijati neposredno demokracijo.