Skoči na vsebino »

Projekt

P10: Prenova reguliranih poklicev in dejavnosti

Foto: Mostphotos

1. Opis problematike

Projekt sodi med ukrepe Vlade RS, s katerimi želi aktivno vplivati na povečevanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. Namen prenove reguliranih dejavnosti in poklicev ni le opuščanje regulacije in zmanjšanje števila reguliranih dejavnosti/poklicev oziroma sprostitev pogojev za njihovo opravljanje, ampak tudi ponovna ocena in ustrezna regulacija.

  

Slovenija se uvršča v sam vrh držav EU po številu reguliranih poklicev/dejavnosti. Medtem, ko se Evropsko povprečje giblje med 130 in 150 reguliranih poklicev/ dejavnosti, je v Sloveniji po uradnih podatkih 242 reguliranih poklicev/dejavnosti. Z reguliranjem velikega števila dejavnosti/poklicev država otežuje dostop do trga dela svojim državljanom in državljanom ostalih članic EU ter omejuje prost pretok delovne sile in prost pretok storitev na notranjem trgu EU. Zakonska regulacija je nujna in potrebna le v primeru varovanja javnega interesa (varovanja življenja, zdravja in premoženja ljudi, varstva okolja, itd.). 

 

Projekt prenove regulacij poklicev in dejavnosti, tako imenovanih vstopnih pogojev, poteka v Sloveniji intenzivno že od leta 2010 dalje. Postopkov poenostavitev v preteklosti ni bilo mogoče izpeljati v okviru različnih medresorskih delovnih skupin, na podlagi katerih so bili sprejeti tudi sklepi Vlade Republike Slovenije, ki so v večini primerov ostali nerealizirani in zavezujoči zgolj na papirju.

 

Vlada RS je dne 13.11.2014 s sklepom št. 00403-1/2014/43 sklenila, da se projekt prenove reguliranih poklicev in dejavnosti vključi med ključne projekte vladne projektne pisarne kot 10. strateški in medresorski projekt. Aktivnost prenove reguliranih poklicev in dejavnosti prioritetno potekajo v skladu s Sklepom Vlade RS 01000-1/2015/6, z dne 5. 3. 2015  na področju storitvenih dejavnosti: trgovina, pokopališko-pogrebna dejavnost, turizem, gradbeništvo, geodetska dejavnost, dimnikarska dejavnost, nepremičninsko posredovanje, šola vožnje, odvetništvo, veterina in sociala.

Podlaga za prenovo reguliranih poklicev in dejavnosti je analiza predpisov in popis pogojev za opravljanje reguliranih dejavnosti, ki jo je pripravila medresorska delovna skupina za prenovo zakonodaje na področju reguliranih poklicev in dejavnosti. Na podlagi analize je medresorska delovna skupina pripravila predloge ukrepov za izboljšanje zakonodaje. Za dejavnosti, ki so vključene v ta projekt, je predlaganih 70 ukrepov, ki so v prvi vrsti usmerjeni v zmanjšanje števila reguliranih poklicev in dejavnosti, v drugi vrsti pa v zmanjšanje zakonodajnih in administrativnih bremen v samih postopkih pridobivanja različnih dovoljenj. 

  

Pojmovnik:

Reguliran poklic je tisti, za katerega država vnaprej s predpisom določi pogoje, ki jih mora izpolnjevati vsak, ki želi ta poklic opravljati, ravno tako velja za definicijo regulirane dejavnosti. Za precejšnje število dejavnosti velja, da je treba pred začetkom opravljanja oziroma pred vstopom na trg izpolniti predpisane pogoje.  

 

2. Vizija

Prenova reguliranih dejavnosti in poklicev, ki ustvari pogoje za večjo dostopnost trga, večjo mobilnost in fleksibilnost pri iskanju dela in zaposlovanja, večjo gospodarsko dejavnost ter konkurenčnost gospodarstva.


3. Cilji 

S spremembo normativnih aktov prenoviti regulacijo dejavnosti in poklicev na področjih: 

  • trgovine, 
  • pokopališko-pogrebne dejavnosti, 
  • turizma, 
  • gradbeništva, 
  • geodetske dejavnosti, 
  • dimnikarske dejavnosti, 
  • nepremičninskega posredovanja, 
  • šol vožnje, 
  • odvetništva, 
  • veterine in
  • sociale.

Na navedenih področjih je reguliranih 30 dejavnosti/poklicev. Predvideva se zmanjšanje na 18 reguliranih dejavnosti/poklicev (40%) ob poenostavitvi postopkov pridobivanja dovoljenj.

  


4. Terminski načrt
  1. Turizem: 2146 dni (2.1.2012 – 17.11.2017)
  2. Trgovina: 278 dni (10.10.2014 - 15.7.2015)
  3. Pogrebno-pokopališka dejavnost: 1163 dni (2.9.2013 - 12.10.2016)
  4. Gradbeništvo in geodetska dejavnost: 1526 dni (30.9.2013 - 4.12.2017)
  5. Nepremičninsko posredovanje: izvzeto iz projekta
  6. Dimnikarska dejavnost: 366 dni (1.1.2016 - 1.1.2017)
  7. Šola vožnje: 603 dni (22.5.2015 - 14.1.2017)
  8. Odvetništvo: izvzeto iz projekta
  9. Veterina: 232 dni (31.7.2015 - 19.3.2016)
  10. Sociala: 219 dni (1.1.2016 - 7.8.2016)
5. Stroški

Neposrednih stroškov za izvedbo prenove regulacije ni predvidenih, izvaja se v okviru rednih del in nalog resornih ministrstev. 

6. Učinki

Posredni učinki

Znižanje števila reguliranih dejavnosti in poklicev na povprečje Evropske unije oziroma minimalno 20 % posledično omogoča doseganje naslednjih učinkov, na področju dejavnosti:

  • Vpliv na strukturo ponudnikov v smislu vstopa novih ponudnikov. 
  • Vpliv na strukturo cen v sektorju v smislu znižanja cen.
  • Lažji vstop novih podjetij na trg zaradi nižanja pogojev oziroma deregulacije.
  • Zaradi ohranjanja konkurenčnosti se poveča pritisk na obstoječa podjetja, da preverijo svoje procese in stroške (dvig produktivnosti) ter procesne inovacije.
  • Poveča se intenziteta konkurenčnosti zaradi pričakovanega večjega števila ponudnikov. 
  • Poveča se pritisk na podjetja, da v večji meri upoštevajo želje odjemalce.
  • Deregulacija oz. liberalizacija vpliva neposredno na strukturo ponudnikov ter strukturo cene v določenem sektorju. Z odstranitvijo omejitev lahko nova podjetja lažje vstopajo na trg. Grožnja vstopa novih podjetij na trg povzroča, da obstoječa podjetja preverijo sistematično svoje procese in možnost prihrankov na stroškovni strani s ciljem obdržati se v konkurenci. Nadaljnji učinek deregulacije in večanje intenzitete konkurence je pritisk na podjetja, da v svojih ponudbah bolj upoštevajo želje odjemalcev, kar na eni strani pomeni izboljševanje obstoječih izdelkov in storitev ter tendenca krepitve inovacijskih dejavnosti, kar posledično pripelje do padca cen na trgu. 

Posredni učinki, ki jih je možno identificirati verižno

  • Učinki v poslovni verigi na podlagi deregulacije vplivajo pozitivno na verigo vrednosti.
  • Vstop tujih ponudnikov storitev lahko pripelje do izpodrivanja domačih ponudnikov.
  • Učinki na trg dela  - povečana ponudba blaga in storitev s strani tujih ponudnikov, kar lahko pripelje do zmanjšanja domačih delovnih mest.
  • Učinek na potrošnike katerih možnosti izbire se povečujejo.
  • Visoke ekonomske rente kažejo na majhno intenziteto konkurenčnosti. Restriktivna regulacija storitvenega sektorja negativno vpliva na  verigo vrednosti, in sicer na produktivnost, rast na podlagi dodane vrednosti ter izvoz.
  • Učinki na trg dela: Deregulacija lahko pripelje do povečane ponudbe blaga in storitev s strani tujih ponudnikov, kar lahko pripelje do zmanjšanja domačih delovnih mest. Slednje nastopi vedno takrat, kadar domači ponudniki niso konkurenčni ali svoje konkurenčne pozicije niso zmožni v zadostni meri okrepiti z ustreznimi procesnimi in produktnimi/storitvenimi inovacijami. Regulacija je v korist vedno manjši skupini, medtem stroške krijejo ostali zaposleni in končni potrošniki predmetnih produktov/storitev. V seštevku zmanjševanje regulacije krepi celotno gospodarstvo v mednarodni konkurenci in s tem tudi trg dela.
  • Učinek na potrošnike: Če na podlagi deregulacije pride do intenziviranja konkurence, imajo korist povpraševalci. To so lahko na eni strani podjetja, ki odgovarjajoče dobrine uporabljajo za svoje vložke za produkte/storitve ali končni potrošniki, katerih možnosti izbire se povečujejo. 

Brez projekta

  • Znatno manjši obseg prenove reguliranih poklicev oziroma dejavnosti. V kolikor se projekt deregulacije poklicev in dejavnosti ne bi izvajal, bi bila Slovenija še veliko bolj podvržena pritiskom Evropske komisije, da se število regulacij zmanjša. Zavedati se je potrebno, da sodimo v sam vrh med državami članicami glede reguliranih poklicev in dejavnosti. Neaktivnosti v zvezi s tem bi pripomogle tudi k slabši poziciji Slovenije na mednarodnih trgih in posledično tudi dražjemu pridobivanju finančnih sredstev. Evropska komisija namreč visoko regulativno okolje smatra za  nespodbudno (kljub visokemu potencialu, ki ga ima država), kar je eden ključnih dejavnikov za nizko raven naložb v slovenskih podjetjih, saj veliko število zakonov in številne spremembe zakonodaje otežujejo poslovanje in zagotavljanje skladnosti z nacionalnimi predpisi. 

Nosilec

Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo

minister Zdravko Počivalšek

  • vodja projekta: Adriana Čegec

adriana.cegecping@govpong.si 



Redna mesečna poročila o stanju projektov

Leto 2017

 

Leto 2016