Skoči na vsebino »

Projekt

P11: Prenova in optimizacija spletnih mest državne uprave


1. Opis problematike
Obstoječe stanje

V Sloveniji je vzpostavljen obsežen nabor spletnih mest javne uprave, na katerih je za prebivalce Slovenije, poslovne subjekte, uporabnike iz tujine, pa tudi za same organe javne uprave in v določeni meri širši javni sektor na voljo veliko uporabnih informacij in storitev. 

Spletna mesta ministrstev, vladnih služb, upravnih enot in večine organov v sestavi so na skupni tehnični platformi in so vizualno poenotena. Organi državne uprave na spletu primarno komunicirajo prek svojega predstavitvenega spletnega mesta, informacije pa objavljajo tudi na državnih portalih ter različnih lastnih in medresorskih projektnih spletnih mestih. Tako je večina informacij javne uprave objavljena na več mestih. Tovrstna razdrobljenost informacij in njihovo podvajanje na različnih spletnih mestih vodi v primere napačnih in nekonsistentnih objav, ki nižajo verodostojnost spletnih mest javne uprave.

Trenutno je vsebinska struktura prepuščena presoji posameznega organa državne uprave ter je zato neenotna in z vidika uporabnika nepredvidljiva. Uporabnik se na vsakem predstavitvenem spletnem mestu sreča z edinstveno postavitvijo in kakovostjo vsebin. Leta 2013 je bila sprejeta Enotna uredniška politika in Enotna uredniška struktura, ki ureja delovanje državnih spletnih portalov, kar je prvi korak k poenotenju prikaza vsebin javne uprave. Podobno celovito bo treba pristopiti tudi k urejanju težav ostalih spletnih mest državne uprave.  

Ciljno stanje

Ciljno stanje je enotno organiziran in brezhibno delujoč državni spletni servis, ki bo državljanom, tujcem, poslovnim subjektom, nevladnim organizacijam, poleg tega pa tudi samim javnim uslužbencem preko enega mesta omogočal enostaven in hiter dostop do celostnih, posodobljenih in verodostojnih predstavitvenih informacij o državi, postopkih v zvezi z državo in do enostavno izvedljivih e-storitev državne uprave.  

V ta namen bomo vzpostavili enotno državno spletno točko, prek katere bodo lahko uporabniki hitro in enostavno dostopali do informacij in postopkov, vezanih na državo. 

Državni splet mora izhajati iz potreb in želja uporabnikov oz. njihovih življenjskih situacij. Tudi vsebinska struktura spletnega mesta mora izhajati iz življenjskih dogodkov uporabnika oziroma iz področij, ki so enaka uporabnikovim potrebam. Smisel življenjskih dogodkov oziroma področij ni le, da uporabnik hitreje najde iskano vsebino na spletnem mestu, temveč je bistveno, da se v kombinaciji z nenehnim preizkušanjem uporabniške izkušnje vsebina znotraj življenjskega dogodka kakovostno razvija neodvisno od organa oz. resorja, ki je dejansko pristojen za določeno področje.

Nosilec razvoja, ključni deležniki, predpostavke in dejavniki tveganja 

Nosilec razvoja je Ministrstvo za javno upravo v tesnem sodelovanju z Uradom Vlade RS za komuniciranje (UKOM). Ključni deležniki so vsi drugi resorji, vladne službe in organi v sestavi.  

Dejavnik tveganja je nezadostna dejanska podpora ključnih deležnikov enotni uredniški politiki, sprejeti s sklepom Vlade RS junija 2013, ki presega ozka delovna področja posameznih resorjev. 

   

2. Vizija

Enotno organiziran in brezhibno delujoč državni spletni servis, ki bo uporabnikom omogočal preko enega mesta enostaven in hiter dostop do celostnih, posodobljenih in verodostojnih predstavitvenih informacij o državi, postopkih v zvezi z državo ter do enostavno izvedljivih e-storitev državne uprave.

 

3. Cilji 
Strateški cilj:

1. Vzpostavitev delovanja enotne uredniške politike spletnih mest državne uprave RS.

Smiselno preprečiti neažurnost in podvajanje vsebin na spletnih mestih državne uprave RS.

Jasno definirati naloge vseh deležnikov pri objavi in posodabljanju vsebin.

Povečati nadzor nad urejanjem vsebin (razvoj in posodabljanje vsebin) 

Uporabniku zagotoviti celostne, točne, razumljive in uporabne vsebine na spletnih mestih RS in enostavno izvedljive e-storitve.

Vzpostaviti enoten proces urednikovanja spletnih mest RS s poenoteno ekipo področnih urednikov in enotnimi orodji za urednike.

 

2. Vzpostavitev enotnega zalednega sistema spletnih mest državne uprave RS za vnos vsebin.  

Racionalizacija stroškov za razvoj in vzdrževanje različnih sistemov CMS – razvoj novih modulov na isti platformi. 

Optimizacija procesov usposabljanj urednikov. 

Poenostavitev procesov urednikovanja spletnih mest RS. 

 

3. Nadgradnja spletne državne enotne kontaktne točke gov.si.

Vzpostaviti enotno kontaktno točko spletnih mest državne uprave za državljane, tujce, nevladne organizacije, poslovne subjekte in javno upravo s poenotenim zalednim sistemom za vnos vsebin in poenotenim procesom urednikovanja, ki bo uporabnikom omogočil hiter dostop do uporabnih informacij in enostavno izvedljivih e-storitev  preko enega mesta. S tem želimo:  

centralizirati nadzor nad procesom urednikovanja in poenotiti proces ažuriranja vsebin, 

povečati transparentnost dela in s tem racionalizirati procese urednikovanja, 

jasno razmejiti vsebine.

 


4. Terminski načrt
  1. Priprava zakonske podlage: 30 dni (31.3.2016 - 30.4.2016)
  2. Analiza obstoječega stanja/analiza vseh spletnih mest državne uprave RS: 154 dni (9.5.2016 - 10.10.2016)
  3. Nadgradnja vladnega dokumenta Enotna uredniška politika: 106 dni (9.9.2016 - 24.12.2016)
  4. Vzpostavitev procesa delovanja EUP - vzpostavitev urednikovanja: 39 dni (18.11.2016 - 27.12.2016)
  5. Vzpostavitev enotnih uredniških orodij za lažji proces delovanja EUP: 622 dni (31.8.2016 - 15.5.2018)
  6. Promocija EUP med resorji: 318 dni (12.8.2018 - 21.3.2019)
  7. Definiranje vsebinskih izhodišč za enoten CMS - Načrt uvedbe enotnega spletnega mesta gov.si za predstavitev državne uprave in sistematizacija razmerij med gov.si in spletnimi servisi (Priprava ON gov.si): 171 dni (10.10.2016 - 30.3.2017)
  8. Definiranje tehničnih izhodišč/zahtev za izbiro CMS in specifikacij za izvajalce spletnih servisov (enotne hrbtenice): 280 dni (10.10.2016 - 17.7.2017)
  9. Vzpostavitev in izvedba enotnega zalednega sistema CMS: 658 dni (16.4.2017 - 3.2.2019)
  10. Priprava in sprejem vladnega akcijskega načrta za prenovo in optimizacijo spletnih mest RS v skladu z vizijo EUP: 402 dni (22.3.2017 - 28.4.2018)
  11. Vzpostavitev delovne skupine za prenovo in optimizacijo spletnih mest RS v skladu z enotno uredniško strukturo v okviru vladnega akcijskega načrta za prenovo in optimizacijo spletnih mest RS: 67 dni (5.4.2018 - 4.7.2018)
  12. Nadgradnja gov.si: 642 dni (1.7.2017 - 4.4.2019)
  13. Prenos vsebin državnih spletnih mest na gov.si v skladu z ON gov.si in vladnim akcijskim načrtom za prenovo in optimizacijo sm RS: 522 dni (1.6.2018 - 5.11.2019)
  14. Optimizacija gov.si: 99 dni (4.12.2019 - 12.3.2020)
  15. Promocija gov.si: 156 dni (23.7.2019 - 26.12.2019)
5. Stroški
  • SKUPAJ: 521.600 EUR
  • sredstva EU: 417.280 EUR
  • sredstva proračuna RS: 104.320 EUR

6. Učinki

Neposredni učinki

  • Z izvedbo projekta lahko dosežemo cca. 190.914 EUR prihrankov na letni ravni (po zaključku izvedbe projekta). 

Obrazložitev izračuna prihrankov: Z urejanjem  spletnih mest državne uprave se del svojega delovnega časa ukvarja približno 770 javnih uslužbencev; mesečno porabijo 5.092 ur, kar je enako, kot če bi se približno 29 javnih uslužbencev polni delovni čas ukvarjalo samo z urejanjem spletnih mest državne uprave (Poročilo, UKOM, 2014).  Vzpostavitev sistema vzdrževanja spletnih mest državne uprave na organizacijski ravni v okviru projekta bo prinesla optimizacijo dela in zmanjšanje števila mesečne porabe ur za vsaj 10% oziroma za 509 ur ali za 77 uslužbencev. Po podatkih UKOM (2014) je bilo v letih od 2009 do 2014 porabljenih 8.123.175 EUR  za  razvoj in vzdrževanje spletnih mest državne uprave. Z zmanjšanjem števila spletnih mest državne uprave, ki je eden od ciljev projekta, se bodo zmanjšali tudi stroški razvoja in vzdrževanja spletnih mest vsaj za 10%. Neposredni finančni učinki so torej povezani z nižjimi stroški vzdrževanja državnih spletnih mest v korelaciji z manjšim številom državnih spletnih mest kot rezultatom vzpostavitve gov.si in nižjimi stroški vzdrževanja CMS sistemov kot rezultatom vzpostavitve enotnega sistema CMS ter optimiziranim delom urednikov spletnih mest državne uprave.

 

Posredni učinki

Zaradi naslednjih rezultatov projekta:

  • Ažurne vsebine, ki se ne podvajajo
  • Večja transparentnost državnih spletnih vsebin in dela urednikov
  • Optimizirano delo urednikov z jasnimi nalogami in odgovornostmi: jasno definirane naloge vseh deležnikov in pravila načrtovanja, objave in posodabljanja vsebin
  • Celostne, točne, razumljive in uporabne vsebine in enostavno izvedljive e-storitve, ki bodo državljanom in poslovnim subjektom prihranile čas in denar v postopkih z državo in olajšale delo pristojnih organov na uradih
  • Vzpostavljen poenoten proces urednikovanja s poenoteno ekipo področnih urednikov in enotnimi orodji za urednike
  • Večji nadzor nad vsebinami in procesi urednikovanja 
  • Manjše število državnih spletnih mest
  • Nižji stroški vzdrževanja sistema CMS na letni ravni
  • Manjše število usposabljanj urednikov 
  • Boljša uporabniška izkušnja državnih spletnih mest

 

Načrtujemo naslednje posredne učinke:

  • Večje zaupanje ljudi v objavljene vsebine na državnem spletu
  • Dvig kredibilnosti državnih spletnih mest v očeh državljanov
  • Dvig informiranosti državljanov, poslovnih subjektov in javnih uslužbencev glede državnih vsebin (postopkov do države, obveznosti, novosti …)
  • Prihranek v času in denarju končnih uporabnikov in posledično s tem bolj zadovoljni končni uporabniki
  • Razbremenjenost referentov na upravnih enotah, točkah VEM
  • Razbremenjenost klicnih centrov za pomoč uporabnikom
  • Razbremenjenost urednikov državnih portalov zaradi optimizacije dela urednikovanja.

 

Brez projekta

Če tudi v prihodnje ostane stanje na področju spletnih mest DU nespremenjeno, to pomeni:

  • podvojene, neažurne in težko razumljive vsebine na državnih spletnih mestih, 
  • preobremenjenost urednikov spletnih mest – podvajanje dela, 
  • neusklajena rast števila spletnih mest RS, 
  • rast  števila različnih sistemov CMS, ki zahtevajo vzdrževanja in nadgradnje, 
  • nezaupanje državljanov v spletne vsebine, 
  • neizkoriščenost državnih spletnih orodij, ki lahko pripomorejo k racionalizaciji dela uradnikov na pristojnih uradih, 
  • nezadovoljstvo državljanov zaradi pomanjkanja uporabnih vsebin o postopkih, ki zadevajo državo. 

Nosilec

Ministrstvo za javno upravo

minister Boris Koprivnikar

  • vodja projekta: Tina Kuliš

tina.kulisping@govpong.si 



Redna mesečna poročila o stanju projektov

Leto 2017

 

Leto 2016