Skoči na vsebino »

Projekt

P1: Energetska prenova stavb v državni in občinski lasti

Foto: Mostphotos

 
1. Opis problematike

Evropski svet je že marca 2010 sprejel politično odločitev za zmanjšanje emisije toplogrednih plinov za 80-95% do leta 2050 glede na leto 1990. Energetska učinkovitost je med stroškovno najbolj učinkovitimi ukrepi za doseganje ciljev zmanjševanja emisij toplogrednih plinov in doseganja večjega deleža obnovljivih virov energije v rabi bruto končne energije. Za gospodinjstva je energetska učinkovitost ključna za obvladovanje življenjskih stroškov, krepitev kupne moči in izboljšanja kakovosti bivanja, tudi z vidika prilagajanja na podnebne spremembe. 

  

V Evropski uniji obsegajo stavbe kar 40% skupne porabe energije. Zaradi tega sta ukrepa zmanjšanje porabe energije in raba energije iz obnovljivih virov v stavbnem sektorju pomembna za zmanjšanje energetske odvisnosti Evropske unije in zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. 

  

V Sloveniji je kar 70% skupnih površin stanovanjskih stavb in 60% skupnih površin nestanovanjskih stavb zgrajenih pred letom 1985. Le-te predstavljajo ogromen potencial za prenovo. 

  

Slovenija se je kot polnopravna članica EU zavezala, da bo skladno z zakonodajo EU in nacionalno zakonodajo prispevala svoj delež k doseganju ciljev EU. Na podlagi zahtev evropske zakonodaje, lastne nacionalne zakonodaje, predvsem pa identificiranih nacionalnih potreb  je Vlada RS dne 29.10.2015  sprejela »Dolgoročno strategijo za spodbujanje naložb energetske prenove stavb«.  

 

Strategija določa, med ostalim, tudi operativne cilje do leta 2020 oz. 2030 in sicer:

  • prenova 3 % javnih stavb ožjega javnega sektorja letno; 
  • prenova 1,8 mio m2 stavb v širšem javnem sektorju v obdobju 2014−2023; 
  • izboljšanje razmerja med vloženimi javnimi sredstvi in spodbujenimi naložbami v javnem sektorju na 1 : 3; 
  • izvedba petih demonstracijskih projektov energetske prenove različnih tipov stavb.

Poseben poudarek je namenjen stavbam v lasti in uporabi oseb ožjega javnega sektorja, saj je potrebno od 1. 1. 2014 dalje letno prenoviti 3 % skupne tlorisne površine teh stavb na način, da so zanje izpolnjene vsaj minimalne zahteve glede energetske učinkovitosti po Direktivi 2010/31/EU.

    

S strategijo si Slovenija zastavlja cilj doseči bistveno izboljšanje energetske učinkovitosti stavbnega fonda. Strategija predstavlja tudi strokovno podlago za izvajanje Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014 – 2020 (OP EKP), v okviru katerega je Slovenija kot krovni cilj na področju učinkovitejše rabe energije določila zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov za 20%, doseganje 20% obnovljivih virov energije v končni porabi ter 20% povečanje energetske učinkovitosti.

   

V tem okviru se izvaja tudi prednostna naložba »Spodbujanje energetske učinkovitosti, pametnega upravljanja energije in uporabe obnovljivih virov energije v javni infrastrukturi, vključno z javnimi stavbami, in stanovanjskem sektorju«, ki vključuje ukrep energetske prenove stavb v državni in občinski lasti. 

   

O programu: 

Program Energetska prenova stavb v državni in občinski lasti je namenjen izključno vzpostavitvi sistema energetskih prenov stavb ožjega in širšega javnega sektorja v tistih primerih, ko se energetska prenova financira iz virov sredstev kohezije za obdobje 2014-2020, izvedbi treh pilotnih projektov energetskih prenov ter izvedbi prvega cikličnega modela energetskih prenov stavb, ki se financirajo iz sredstev kohezije za leto 2017. S tem se program projektov zaključi, nadaljujejo pa se redne letne energetske prenove. 

 

Program "Energetska prenova stavb v državni in občinski lasti" je sestavljen iz naslednjih projektov:

  • P1.1: Vzpostavitev sistema energetskih prenov  - vzpostavi se sistem energetskih prenov stavb ožjega in širšega javnega sektorja, ki bodo financirane iz kohezijskih sredstev 2014-2020
  • P1.2 a: Pilotne energetske prenove v 2016 -  ČŠOD, Ribčev laz 63, Bohinj
  • P1.2 b: Pilotne energetske prenove v 2016 - sklop treh sodišč v Celju, Murski Soboti in Slovenj Gradcu
  • P1.2 c: Pilotne energetske prenove v 2016 - objekt pravosodne in državne uprave v Šmarju pri Jelšah, Rimska cesta 4, Rimska cesta 2 in Aškerčev trg 12 
  • P1.3 a: Ciklični model - Energetske prenove v 2017, Povabilo - rok oddaje prijave 1.8.2016
  • P1.3 b: Ciklični model - Energetske prenove v 2017, Povabilo - rok oddaje prijave 1.9.2016
  • P1.3 c: Ciklični model - Energetske prenove v 2017, Povabilo - rok oddaje prijave 5.12.2016
  • P1.3 d: Ciklični model - Energetske sanacije v 2017 Javni razpis - rok za prijavo 12.1.2017  

Z izvedbo zgoraj navedenih projektov bomo vzpostavili in preverili delovanje sistema, ki se bo s ponovitvami enakih ciklov (izvedbami vseh faz in nalog cikličnih energetskih prenov) nadaljeval tudi po zaključku izvedbe zadnjega projekta tega programa. 

  

Pojmovnik:

Energetska prenova zajema ukrepe v stavbi kot celoti, kar vključuje vse njene stavbne elemente, ki imajo vpliv na rabo energije in njeno delovanje.

Celovita energetska prenova je usklajena izvedba ukrepov učinkovite rabe energije na ovoju stavbe (npr. fasada, streha, tla) in na stavbnih tehničnih sistemih (npr. ogrevanje, prezračevanje, klimatizacija, priprava tople vode) na način, da se, kolikor je to tehnično mogoče, izkoristi ves ekonomsko upravičeni potencial za energetsko prenovo.

Osebe javnega sektorja za potrebe prenove v skladu s prvim odstavkom 348. člena  energetskega zakona (Ur. l. RS, št. 17/2014, v nadaljevanju EZ-1) določi ministrstvo, pristojno za sistem ravnanja s stvarnim premoženjem države.

Osebe ožjega javnega sektorja so ministrstva, organi v njihovi sestavi, upravne enote, vladne službe, pravosodni organi in drugi državni organi.

Osebe širšega javnega sektorja so javni zavodi, javni gospodarski zavodi, javni skladi, javne agencije in ustanove, katerih ustanovitelj je država, ter javni zavodi, javni gospodarski zavodi, javni skladi, javne agencije in ustanove, katerih ustanovitelj je občina.

Energetsko pogodbeništvo je model naložb v energetsko prenovo stavb javnega sektorja z vključevanjem zasebnega kapitala podjetij, ki izvajajo energetske storitve.

GOI dela so gradbeno-obrtniška in inštalacijska dela.

 

2. Vizija

Na podlagi Energetskega zakona (Ur. l. RS, št. 17/14 in 81/15), Direktive o energetski učinkovitosti (Direktiva 2012/27/EU) in Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020 je potrebno vzpostaviti vse pogoje za nemoteno izvedbo energetske prenove stavb v državni in občinski lasti.

 

3. Cilji 
  • Vzpostavljen je sistem energetskih prenov stavb ožjega in širšega javnega sektorja v tistih primerih, ko se energetska prenova financira iz virov sredstev kohezije za obdobje 2014–2020.
  • Izvedeni so trije pilotni projekti energetskih prenov stavb.
  • Na podlagi cikličnega modela so izvedene energetske prenove stavb ožjega in širšega javnega sektorja za leto 2017. 

4. Terminski načrt
  1. Projekt P1.1: Vzpostavitev sistema izvajanja energetskih prenov: 1111 dni (01.01.2015-16.01.2018)
  2. Projekt P1.2 a: Pilotne energetske prenove v 2016 -  CŠOD, Ribčev laz 63, Bohinj: 834 dni (03.08.2015-14.11.2017)
  3. Projekt P1.2 b: Pilotne energetske prenove v 2016 - sklop treh sodišč v Celju, Murski Soboti in Slovenj Gradcu: 881 dni (03.08.2015-31.12.2017)
  4. Projekt P1.2 c: Pilotne energetske prenove v 2016 - objekt pravosodne in državne uprave v Šmarju pri Jelšah, Rimska cesta 4, Rimska cesta 2 in Aškerčev trg 12: 1062 dni (03.08.2015-30.06.2018)
  5. Projekt P1.3 a: Ciklični model - Energetske prenove v 2017, Povabilo - rok oddaje prijave 1.8.2016: 853 dni (29.10.2015-28.02.2018)
  6. Projekt P1.3 b: Ciklični model - Energetske prenove v 2017, Povabilo - rok oddaje prijave 1.9.2016: 760 dni (29.11.2015-28.12.2017)
  7. Projekt P1.3 c: Ciklični model - Energetske prenove v 2017, Povabilo - rok oddaje prijave 5.12.2016: 423 dni (03.03.2016-30.04.2017)
  8. Projekt P1.3 d: Ciklični model - Energetske prenove v 2017, Javni razpis - rok za prijavo 12.1.2017: 849 dni (02.01.2016-30.04.2018)

 

5. Stroški
  • SKUPAJ: 76.508.503 EUR
  • sredstva EU KS: 21.322.042 EUR
  • obvezni delež SI za EU KS: 3.762.713 EUR
  • sredstva proračuna RS: 6.271.189 EUR
  • udeležba zasebnega partnerja: 45.152.559 EUR

*Navedeni zneski so navedeni na podlagi ocenjenega črpanja EU-sredstev v višini 20 mio EUR v letu 2017 (EU sredstva predstavljajo povprečno 34 % vrednosti projekta brez DDV) ter izvedbe 3 pilotnih projektov na podlagi izdelane investicijske dokumentacije ter stroškov vzpostavitve sistema.

   

6. Učinki

Neposredni učinki

Doseženi prihranki v višini do  3.988.889* EUR/leto = potencial čistih prihodkov od izvedbe investicije v energetsko prenovo objekta.*

Posredni učinki

  • energetsko prenovljeno 297.435* m2 uporabne površine stavb javnega sektorja, kar predstavlja izpolnitev 17 % kazalnika na podlagi OP EKP 2014–2020; 
  • zmanjšanje izpustov CO2 za 7.210.531 kg CO2/leto*, kar predstavlja izpolnitev 23 % kazalnika na podlagi OP EKP 2014–2020; 
  • zmanjšanje letne porabe energije do 26.539.581 kWh/leto*,  kar predstavlja izpolnitev 16 % kazalnika na podlagi OP EKP 2014–2020; 
  • izvedba 3 pilotnih projektov, kar predstavlja izpolnitev 60 % kazalnika na podlagi OP EKP 2014–2020; 
  • projekt bo promoviral izvedbo energetske prenove stavb po modelu javno-zasebnega partnerstva; 
  • zmanjšanje odvisnosti od uvoza naftnih derivatov; 
  • povečanje zaposlenosti v panogah, ki so povezane z energetsko prenovo stavb; 
  • izvedeni pilotni projekti bodo služil kot zgled/model/vzorec nadaljnjim energetskim prenovam stavb; 
  • izboljšana kakovost delovnega okolja; 
  • delno doseženi cilji postavljeni v Dolgoročni strategiji (DSEPS), OP, EU direktivi o energetski učinkovitosti (2012/27/EU) – izvedba 5 pilotnih projektov in drugih ciljev (prenova 1,8 mio m2, zmanjšanje rabe primarne energije, zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov, povečanje deleža  OVE v rabi bruto končne energije). 

  

Brez projekta

  • uporabna površina energetsko obnovljenih stavb javnega sektorja bo nižja za 297.435 m2;*
  • letna poraba energije do večja za 26.539.581 kWh/leto;*
  • izpusti CO2 bodo višji za 7.210.531 kg CO2/leto;*
  • izdatki za energijo bodo letno višji za 3.988.889 EUR od izdatkov v primeru izvedbe energetske prenove;*
  • težje doseženi cilji, postavljeni v Dolgoročni strategiji (DSEPS), OP, EU direktivi o energetski učinkovitosti (2012/27/EU) – izvedba 5 pilotnih projektov in drugih ciljev (prenova 1,8 mio m2, zmanjšanje rabe primarne energije, zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov, povečanje deleža OVE v rabi bruto končne energije).
  • V primeru, da Republika Slovenija konec leta 2018 ne bo dosegla vsaj 65 % kazalnikov OP EKP 2014–2020 (prenovljena površina stavb javnega sektorja v višini 600.000 m2 in vloženih in porabljenih 77 MIO EUR), bo morala, v skladu z evropsko zakonodajo, prerazporediti predhodno določen znesek rezerve  za uspešnost na drugo prednostno nalogo, kar pomeni, da se bodo sredstva za izvedbo projekta energetske prenove stavb javnega sektorja zmanjšala za 17,6 MIO EUR oziroma 15 % prejetih evropskih sredstev (Operativni program za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020, Uredba (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 (Ur. l. EU št. 347 z dne 20. 12. 2013, st. 320–469) ter Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 215/2014 z dne 7. marca 2014 o določitvi pravil za izvajanje Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo v zvezi z metodologijami za določitev podpore ciljem na področju podnebnih sprememb, določitvijo mejnikov in ciljnih vrednosti v okviru uspešnosti ter nomenklaturo kategorij ukrepov za strukturne in investicijske sklade (Ur. l. EU, št. 69 z dne 8. 3. 2014, str. 65–84)). Zmanjšanje predvidenega obsega evropskih sredstev pomeni avtomatičen vpliv na doseganje zastavljenih ciljev in posledične ne nedoseganje končnih ciljnih vrednosti.
  • V primeru resnega nedoseganja ciljnih vrednosti bo Republika Slovenija podvržena finančnim popravkom (vračilu kohezijskih sredstev). 

* Podatki so ocenjeni glede na izdelane investicijske programe za tri pilotne projekte, že izvedena plačila in ocenjeno vrednost črpanja EU-sredstev v letu 2017 v znesku 20.000 000 EUR ter naslednjih predpostavk:

  • cena m2 prenove = 208 brez DDV (DSPES); 
  • povprečni prihranek po prenovi na m2 = 90 kWh/m2a (OP EKP); 
  • emisijski faktor za določanje zmanjšanja izpustov ogljikovega = 0,27 kg CO2/kWh; 
  • povprečni prihranek v EUR po prenovi = 0,15 EUR/kWh, na podlagi povprečja pilotnih projektov
  • EU-sredstva predstavljajo povprečno 34% vrednosti projekta brez DDV; 

Dejanski učinki bodo znani po izdelavi vseh investicijskih dokumentacij posameznih projektov.


Nosilec

Ministrstvo za infrastrukturo

minister dr. Peter Gašperšič

  • vodja projekta: mag. Tilen Smolnikar 

tilen.smolnikarping@govpong.si 

 



Redna mesečna poročila o stanju projektov

Leto 2018

Leto 2017

 

Leto 2016