Skoči na vsebino »

Projekt

P4: Reorganizacija informatike v državni upravi

Foto: Mostphotos

1. Opis problematike 

Ključni trenutni izzivi informatike v državni upravi so odsotnost celovite strategije državne informatike, enotnih standardov ter operativnih modelov pri izvajanju IT storitev, heterogenost okolij (arhitekturna, tehnološka, procesna, organizacijska in kadrovska raznolikost posameznih organov), osredotočenost na parcialne rešitve, odsotnost skupnih gradnikov in omejeno izkoriščanje učinkov ekonomije obsega (pri nabavi, produktivnosti zaposlenih), nizek obseg investicij v preteklih treh letih in visoka povprečna starost infrastrukture.

   

Bistveni problemi so posledica razpršenega in neenotnega upravljanja z informacijskimi rešitvami, finančnimi sredstvi, ki jih država namenja zanje, in s kadrovskimi viri. Posledica je visok strošek zagotavljanja delovanja informacijskih sistemov državne uprave, ki ga je mogoče zmanjšati s spremembo strategije, pristopa k novim rešitvam in enotnim, gospodarnim upravljanjem.  

  

Program "Reorganizacija informatike v državni upravi" je sestavljenih iz posameznih projektov, s katerim se posamezne funkcije na področju informatike, ki jih trenutno odgovorni izvajajo v številnih subjektih državne uprave, prenašajo na Ministrstvo za javno upravo (MJU). 

  

V program so vključeni organi državne uprave (v nadaljevanju: organi), razen Ministrstva za zunanje zadeve, Slovenske vojske, Obveščevalno varnostne službe,  Uprave RS za zaščito in reševanje, Policije, Slovenske obveščevalno-varnostne agencije,  Urada za preprečevanje in odkrivanje pranja denarja in financiranje terorizma ter Urada za opravljanje plačilnega prometa za proračunske uporabnike.

  

S prenosom nalog se na MJU v ustreznem deležu prenašajo tudi potrebna finančna sredstva (za nakupe, vzdrževanje, posodobitve tehničnih sredstev in aplikacij, za plače prerazporejenih kadrov in za materialne stroške) in osnovna sredstva (v osebni rabi zaposlenih) ter prerazporejajo strokovno usposobljeni kadri.

Reorganizacija bo izvedena v dveh delih oziroma v letih 2016 in 2017. Prva skupina organov bo v reorganizacijo vključena v letu 2016, druga pa v letu 2017:

  1. Ministrstvo za okolje in prostor, Uprava RS za jedrsko varnost, Inšpektorat RS za okolje in prostor; Ministrstvo za zdravje, Uprava RS za varstvo pred sevanji, Zdravstveni inšpektorat RS; Ministrstvo za kulturo, Inšpektorat za kulturo in medije; Ministrstvo za infrastrukturo, Direkcija RS za infrastrukturo, Inšpektorat RS za infrastrukturo,  Uprava RS za pomorstvo; Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, Tržni inšpektorat RS; Ministrstvo za pravosodje, Uprava RS za izvrševanje kazenskih sankcij; Ministrstvo za notranje zadeve, Inšpektorat RS za notranje zadeve; Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (brez organov v sestavi); Služba Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko; upravne enote.
  2. Geodetska uprava RS, Agencija RS za okolje, Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, Inšpektorat za kmetijstvo in okolje, Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport; Inšpektorat RS za šolstvo in šport, Urad RS za mladino; Statistični urad RS in ostale vladne službe; Ministrstvo za finance, Finančna uprava RS, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti; Arhiv RS.

Naloge, ki jih bo za organe opravljal MJU po prevzemu v enotno upravljanje:

  1. aktivna mrežna oprema (LAN)
  2. podpora uporabnikom
  3. sistemska podpora
  4. informacijska varnost
  5. skrbništvo nad horizontalnimi aplikacijami.
2. Vizija

Vzpostavljen sistem za centralizirano upravljanje, vzdrževanje ter strateški razvoj informacijsko-komunikacijskih sistemov v državni upravi. 

  

3. Cilji 
  • Znižanje stroškov lastništva informacijsko-komunikacijskih sistemov in storitev v državni upravi.
  • Posodobitev skupnih informacijsko-komunikacijskih sistemov državne uprave, skladno z veljavno zakonodajo (74.a člen Zakona o državni upravi).
  • Konsolidacija kadrov na področju IT v državni upravi.
  • Konsolidacija informacijsko-komunikacijske infrastrukture v državni upravi.
  • Vzpostavitev krovne informacijsko varnostne politike državne uprave.

4. Terminski načrt
  1. Pravne in druge podlage za izvedbo reorganizacije državne informatike: 434 dni (8.2.2014 - 18.4.2015)
  2. Enotni finančni načrt na področju informacijske tehnologije: 246 dni (5.1.2015 - 8.9.2015)
  3. Centralizacija nabavne funkcije: 184 dni (28.2.2015 - 31.8.2015)
  4. Konsolidacija kadrov in informacijsko-komunikacijske infrastrukture 2016: 1391 dni (8.2.2014 - 20.12.2017)
  5. Konsolidacija kadrov in informacijsko-komunikacijske infrastrukture 2017: 689 dni (8.2.2014 - 28.2.2018)
  6. Vzpostavitev državnega računalniškega oblaka (DRO): 1095 dni (1.1.2015 - 31.12.2017)
  7. Prenova jedra HKOM: 1095 dni (31.12.2012 - 31.12.2015)
  8. Vzpostavitev sistema varnostne politike na področju IT: 1095 dni (1.1.2015 - 31.12.2017)

5. Stroški 
  • SKUPAJ: 16.469.391 EUR
  • sredstva EU: 13.888.841 EUR
  • sredstva proračuna RS: 2.580.550 EUR

6. Učinki

Neposredni učniki

Ocena povprečnih letnih prihrankov med projektom in po trajanju projekta:


Ocena povprečnih letnih prihrankov z vzpostavitvijo državnega računalniškega oblaka (DRO) temelji na predpostavki, da se bodo znižali skupni povprečni letni stroški investicij in investicijskega vzdrževanja informacijske opreme. Za informacijske sisteme in aplikacije, ki se bodo selile na novo informacijsko infrastrukturo bo selitev pomenila razbremenitev obstoječih stroškov investicijskega vzdrževanja informacijske opreme. Prav tako se bo zmanjšal obseg investicij v lokalne infrastrukture, ker se bodo novi informacijski sistemi nameščali centralno na infrastrukturo DRO. Izračun prihrankov temelji na podlagi analiziranih podatkov kontov za področje investicij v informacijsko strojno komunikacijsko in pasivno opremo, načrtovanih v okviru rebalansa 2015 za obseg organov zajetih v centralizacijo IT. Ocena prihrankov temelji na dejstvu, da bo oprema nabavljena v okviru operacije DRO imela 5 letno garancijsko dobo in v tem času ne bo pavšalnih stroškov vzdrževanja (razen posamičnih stroškov morebitnih rekonfiguracij). 

  

Ocena povprečnih letnih prihrankov s prenovo centralnega komunikacijskega omrežja (HKOM) temelji na predpostavki, da bomo z izvedeno prenovo omogočili zniževanje stroškov lastništva, samopostrežbo storitev HKOM, kjer bomo nadzorovano del upravljanja s spremembami prepustili končnim uporabnikom (npr. administracijo nekaterih varnostnih pravil, nastavitve uporabniških priključkov...), poenostavili upravljanje in distribucijo upravljavskih funkcij (z možnostjo prevzema upravljanja), zmanjšali število naprav (upravljanje, strošek energije) in poenostavili infrastrukturo, znižali stopnje odvisnosti od zunanjih izvajalcev ali enega zunanjega izvajalca itd. Izračun prihrankov temelji na podlagi obstoječih povprečnih mesečnih zneskov za zunanje upravljanje in vzdrževanje sistema, ki se bo s prevzemom sistema v lastno upravljanje ustrezno znižal.

  

Ocena povprečnih letnih prihrankov pri izvajanju skupnih javnih naročil in sklepanju krovnih sporazumov za nakup strojne (namizna in periferna oprema) in programske opreme (licence) za celotno državno upravo temelji na standardizaciji opreme in ekonomije obsega ter uvedbe nekaterih odprtokodnih rešitev pri nakupu, najemu opreme oziroma letnih licenčninah. Izračun prihrankov temelji tudi na predpostavki, da se bo pri nakupu strojne opreme uveljavilo pet ali večletno garancijsko obdobje z ustreznim režimom popravil, in da se bo zaradi večje stopnje standardizacije in vzpostavitve mehanizmov ter orodij za upravljanje oblačne infrastrukture ter višje stopnje avtomatizacije in s tem posledično zmanjšanjem obsega opreme fizičnih strežnikov po lokacijah, zmanjšal obseg zunanje sistemske podpore in izvajanja drugih zunanjih storitev.

Posredni učinki 

Predvidena ocena neposrednih ekonomskih učinkov znaša cca. 20.000.000,00 EUR, vendar pa je treba ob tem poudariti pomembnost posrednih učinkov programa projektov Reorganizacije informatike v državni upravi:

 

Z vzpostavitvijo sistemov za centralno načrtovanje financ na področju IT in centralno zbiranje potreb za področje IT (povezano z centralnimi nabavnimi mehanizmi): 

  • smo optimizirali procese javnega naročanja (skupna javna naročila – okvirni sporazumi) in znižali stroške javnega naročanja;
  • smo vzpostavili procese za standardizacijo strojne in programske opreme;
  • smo vzpostavili e-Katalog (poenostavljeno naročanje), 
  • smo uvedli sodobnejši poslovni model s principom kupovanja storitev in ne sredstev (angl. buying services not assets) in obračunavanja dejansko izvedenih storitev (angl. no service no payment),
  • smo zmanjšali odvisnost od zunanjih izvajalcev,
  • smo začeli sklepati krovne pogodbe za sistemsko licenčno programsko opremo,
  • smo začeli intenzivneje izvajati nadzor nad stopnjo izkoriščenosti sredstev,
  • smo že okrepili našo pogajalska moč ter nadzor nad učinkovitostjo uporabe finančnih sredstev;
  • bomo na dolgi rok izboljšali obvladovanje korupcijskih tveganj,
  • bomo vzpodbudili zdravo konkurenco, ki bo spodbujala uporabo boljših standardov in omogočala ponudbo večjega števila alternativnih rešitev, predvsem pa bo omejila monopol na IT področju.

 S konsolidacijo kadrov:

  • smo v procesu oblikovanja strokovno usposobljenega jedra, s katerim bomo izvajali večji obseg notranjega izvajanja storitev (angl. insourcing),
  • smo v procesu nižanja lastništva informacijsko – komunikacijskih, s čemer bomo dolgoročno dosegli večjo neodvisnost od zunanjih ponudnikov storitev.

S konsolidacijo informacijsko komunikacijske infrastrukture in vzpostavitvijo varnostne politike

  • smo zagotovili infrastrukturo za sisteme, ki bodo razviti v novi finančni perspektivi 2014 – 2020,
  • smo zagotovili višjo stopnjo standardizacije, višjo stopnja obvladovanja informacijske infrastrukture, standardizirali procesne, shranjevalne in mrežne zmogljivosti,
  • smo omogočili agilnejše zagotavljanje infrastrukture za potrebe informacijskih sistemov,
  • smo v procesu vzpostavljanja referenčne arhitekture, ki pomeni višjo stopnjo standardizacije informacijskih sistemov ter posledično manjšo stopnjo kompleksnosti, posledično nižje stroške lastništva informacijskih sistemov, podjetniško iniciativo in start-up podjetja,
  • smo v procesu pravne ureditve področja informacijske varnosti in usposobitvi zadostnega števila javnih uslužbencev za izvajanje določil uredbe in posameznih politik,
  • smo povečali nivoje informacijske varnosti in na nekaterih področjih, ki sedaj niso bila obvladovana, vzpostavitev nadzornih mehanizmov,
  • bomo vzpostavili platformo za odprte podatke in storitve, nova delovna mesta v gospodarstvu, razvoj aplikacij, ki bi jih lahko tržili v tujini,
  • bomo omogočili sestop iz centralnega računalnika (angl. mainframe),
  • smo v procesu prevzemanja upravljanja jedra HKOM v lastno izvajanje, s čimer bomo zniževali stopnjo odvisnosti od zunanjih izvajalcev storitev za upravljanje, identifikacijo in obvladovanje novih potreb, diagnosticiranje napak,
  • smo v procesu vzpostavitve sistema za zgodnje odkrivanje ozkih grl ter zagotavljanje potrebne propustnosti itd.

Brez projekta

Soočali bi se z odsotnostjo celovite strategije upravljanje informatike v državni upravi, enotnih standardov ter operativnih modelov pri izvajanju IT storitev, s heterogenostjo okolij (arhitekturna, tehnološka, procesna, organizacijska in kadrovska raznolikost posameznih organov), z osredotočenostjo na parcialne rešitve, odsotnostjo skupnih gradnikov in omejenostjo izkoriščanja učinkov ekonomije obsega (pri nabavi, produktivnosti zaposlenih), nizkim obsegom investicij in visoko povprečno starostjo infrastrukture. 

  

Nadalje bi se informatika soočala z razpršenim in neenotnim upravljanjem informacijskih rešitev, finančnih sredstev in kadrovskih virov ter visokimi stroški zagotavljanja delovanja informacijskih sistemov državne uprave. 

  

Brez konsolidacije informatike bi se soočali z nezmožnostjo vzpostavitve tehnične varnostne opreme in posledično nezmožnostjo ustanovitve vladnega centra za obrambo pred kibernetskimi napadi, nezmožnostjo vzpostavitve nadzora nad varnostnimi dogodki na področju kibernetske varnosti, nezmožnostjo vzpostavitve kriptiranja prometa na optičnih povezavah do ministrstev, nezmožnost izvedbe posodobitve varnostnih elementov omrežja HKOM ipd., s čemer bi državna uprava postala lahka tarča za kibernetske napade.


Nosilec

Ministrstvo za javno upravo

minister Boris Koprivnikar

  • vodja projekta: mag. Jurij Bertok

jurij.bertokping@govpong.si 



Redna mesečna poročila o stanju projektov

Leto 2018

Leto 2017

 

Leto 2016