Skoči na vsebino »

Projekt

VEM - Vse na enem mestu

Foto: Mostphotos

Točka VEM (vse na enem mestu) je mesto, kjer uporabnik pridobi vse informacije oziroma opravi vse postopke na enem mestu. Zaradi manjših administrativnih ovir in večje informacijske podprtosti uporabnik prihrani čas in denar.

  

Projekti VEM pokrivajo štiri vsebinska področja, in sicer: 

   


P6.1: VEM v okviru Centrov za socialno delo - socialna aktivacija

1. Opis problematike

Projekt VEM Socialna aktivacija je del Programa "Reorganizacija centrov za socialno delo", ki ga sestavljajo še projekti "Informativni izračun" in "Organizacijska struktura Centrov za socialno delo".

 

V preteklih letih je socialna politika temeljila  na razvoju transparentnega in učinkovitega sistema socialnih transferjev. V času krize je število upravičencev do denarnih socialnih pomoči močno naraslo, prav tako se je povečala stopnja revščine ter socialne izključenosti. Kljub dobro razvitemu sistemu socialnih transferjev se je izkazalo, da imamo nezadostno razvit sistem, ki bi omogočal celostno obravnavo za vstop v programe socialne aktivacije, spremljanje vključenih oseb ter zagotavljanje podpore ob prehodih med različnimi sistemi.

 

Za zagotovitev pravnih podlag resorno ministrstvo izhaja iz opredelitve v Resoluciji o nacionalnem programu socialnega varstva (2013 – 2020) o potrebi po zagotavljanju programov socialne aktivacije, konkretizaciji navedene usmeritve v nastajajočem Nacionalnem izvedbenem načrtu (2016 – 2018) ter iz predloga določbe o projektih poskusnega izvajanja storitev v predlogu ZSV za izvajanje socialno varstvene dejavnosti, ki omogoča poskusno izvajanje novih storitev. 

 

Cilj je razviti in vzpostaviti model socialne aktivacije, ki bo zagotovil pregledno, usklajeno in celostno obravnavo oseb ter ustrezno povezal institucije in obstoječe sisteme na tem področju. Vzpostavitev sistema socialne aktivacije bo omogočila, da bo ciljno skupino ljudi lažje motivirati in vključevati ter spremljati njihov napredek. Podprta enotna vstopna točka bo povezovala vse relevantne deležnike in zagotavljala osebi, ki vstopa v programe socialne aktivacije, usmeritve, podporo in spremljanje. 

 

Koordinator za socialno aktivacijo (v nadaljevanju: koordinator) bo v okviru sistema socialne aktivacije izvajal usmerjanje, vključevanje ter spremljanje osebe vključene v programe socialne aktivacije. Koordinator bo tudi pripravil in spremljal udejanjanje individualnega aktivacijskega načrta.

 

Naloge koordinatorja bodo povezane z delavci na CSD, predvsem tistimi, ki delajo na storitvah prve socialne pomoči. Poleg tega bo koordinator pristojen tudi za povezovanje in vzdrževanje rednih stikov z akterji v lokalnem in regionalnem okolju, v tesnem sodelovanju s strokovnimi delavci na CSD in izvajalci programov socialne aktivacije. 

 

2. Vizija

Vzpostavljen sistem individualnih in celostnih obravnav posameznih skupin uporabnikov, opolnomočenje in krepitev njihovih kompetenc za približevanje trgu dela.

 

3. Cilji 
  • Vzpostavitev kadrovske strukture koordinatorjev za izvajanje procesov socialne aktivacije.
  • Določitev območij delovanja mreže koordinatorjev.
  • Izdelani in vzpostavljeni protokoli in navodila za sodelovanje med vsemi deležniki, ki se srečujejo z uporabniki programov socialne aktivacije.  
  • Izvedena izobraževanja izvajalcev socialne aktivacije.
  • Razviti programi socialne aktivacije ter vzpostavljena povezava med koordinatorji in neposrednimi izvajalci socialne aktivacije.
  • Izvedene potrebne spremembe na področju normative, ki ureja socialno varstvo.

4. Terminski načrt

I. Vzpostavitev sistema socialne aktivacije: 580 dni: (8.2.2016 - 10.9.2017)

I.1. Vzpostavitev PE, zaposlitev 4 oseb v PE ter zaposlitev 48 koordinatorjev na MDDSZ: 483 dni (8.2.2016 - 5.6.2017)

I.2 Območja delovanja: 23 dni (28.10.2016 - 20.11.2016)

I.3. Vzpostavitev sistema sodelovanja z relevantnimi institucijami, protokoli sodelovanja: 511 dni (8.4.2016 - 1.9.2017)

I.4. Izobraževanje in usposabljanje, vzpostavitev sistema: 283 dni (1.12.2016 - 10.9.2017)

I.5. Materialna sredstva: 218 dni (25.1.2017 - 31.8.2017)

II. Programi socialne aktivacije: 538 dni (22.3.2016 - 11.9.2017)

III. Promocija: 265 dni (19.12.2016 - 10.9.2017)

IV. Zakonodaja: 272 dni (20.9.2015 - 18.6.2016)

V. Analize in evalvacije: 102 dni (1.9.2017 - 12.12.2017)

   

5. Stroški 

SKUPAJ: 378.580 EUR

sredstva EU: 302.864 EUR

sredstva proračuna RS: 75.716 EUR

6.Učinki

Posredni učinki 

Za 25% vključenih oseb (predvidoma 4.750 oseb), ki bodo končale programe socialne aktivacije, bodo predvidoma zagotovljeni izhodi na običajen in prilagojen trg dela, v programe APZ, izobraževanje in usposabljanje ali pridobitev NPK (nacionalna poklicna kvalifikacija), ker bo:

  • Celostna obravnava vključenih oseb z izdelanim individualnim aktivacijskim načrtom, kjer aktivno participirajo vsi deležniki, vključno z izvajalcem programa.
  • Dvig ravni sodelovanja deležnikov v okviru socialne aktivacije – delujoča mreža, ki omogoča prehode in izhode vključenih oseb med različnimi programi.
  • S protokoli povezani in usklajeno delujoči deležniki – institucije in izvajalci programov – v celovito mrežo s katero se zagotavlja možnost prehodov in spremljanja upravičenca.  
  • Povečanje kompetenc strokovnih delavcev, ki bodo delovali v okviru sistema socialne aktivacije.
  • Večja povezanost med resorji na nacionalni, regionalni in lokalni ravni. 
  • Vzpostavljene bodo regionalne mobilne enote (koordinatorji za socialno aktivacijo v posamezni regiji), ki bodo nudile podporo enotni vstopni točki in bodo povezovale vse relevantne deležnike.
  • Dvig socialnih in zaposlitvenih kompetenc ciljnih skupin in vključenih oseb, izboljšale se bodo njihove spretnosti, znanja, veščine (boljše reference), izboljšanje njihovega psihofizičnega stanja, boljše materialno stanje ter večja motivacija za nadaljnje vključevanje na trg dela.

Brez projekta

  • Poslabšanje oz. stagniranje materialnega, zdravstvenega ter socialnega stanja ciljne skupine.
  • Povečanje proračuna zaradi upravičencev do denarnih socialnih prejemkov, ki bi brez socialne aktivacije še naprej ostali upravičenci, neustrezno razviti  socialno varstveni programi za dolgotrajno brezposelne ter večja brezposelnost. 
  • Zmanjšanje evropskih sredstev zaradi nedoseganja kazalnikov v okviru uspešnosti Operativnega programa za izvajanje kohezijske politike za obdobje 2014-2020.
  • Pomanjkanje socialnih programov, storitev in sistema na področju socialnega varstva.

P6.2: VEM za pridobivanje dovoljenj in soglasij

1. Opis problematike

Danes na področju graditve predstavljajo težavo postopki vodeni v okolju pisarniškega poslovanja, ki žal ne podpira samodejnega prilagajanja konkretnim zahtevam iz posamezne vloge, ne podpirajo oz. s težavo podpirajo gradnike (kot so npr. moduli za eVlogo, aplikacija za evidentiranje upravnih aktov itd.). Oseba s pooblastilom za odločanje v postopku odloči v skladu z zakonodajo, a se pri tem srečuje s številnimi težavami, odvisnih predvsem od zahtevnosti objekta, pogojih pridobitve posameznih soglasij in legalnosti objekta.  

Trenutni sistem dovoljevanja gradenj je organiziran na način, ki ne sledi principu »vse na enem mestu«, kar za investitorja predstavlja veliko administrativno oviro, saj mora enake procese z enako ali podobno dokumentacijo ter podobno vsebinsko presojo večkrat ponoviti. S tem se tudi poveča tveganje za investicijo, kar mnoge odvrne od investicijske namere. Poleg tega se investitor sooča s številnimi zahtevami mnenjedajalcev, ki si med seboj pogosto tudi nasprotujejo, pri tem pa zakonodaja ne omogoča usklajevanja teh zahtev na enem mestu.  

Prav tako se investitorji srečujejo z nedoločenostjo sektorske zakonodaje, ki predstavlja podlago za izdajanje soglasij ter z diskrecijskim odločanjem mnenjedajalcev, brez obstoječih in javno objavljenih meril in pogojev. V informacijskem smislu se stanje na področju graditve objektov odraža na razdrobljenosti zbirk podatkov in podpornih storitev, nestandardiziranih in manjkajočih podatkih, funkcijski orientiranosti rešitev ter sistemski nepreglednosti.

  

Rešitev navedenih problemov je v:

  • prenovi obstoječe zakonodaje na področju graditve (ZGO-1)  in urejanja prostora (ZUreP)
  • implementaciji elektronskega poslovanja na področju graditve. 
2. Vizija

Brezpapirno poslovanja na področju graditve.

3. Cilji 

Cilj eGraditve je postopna uvedba elektronskega poslovanja v postopke na področju graditve objektov. eGraditev bo omogočala izdelavo in predajo vlog v elektronski obliki, plačevanje dajatev ter prispevkov, obravnavo vlog, spremljanje faze postopka in prejem povratnih odločitev upravnega organa. Sistem bo uporabnika vodil skozi vse postopke na področju graditve po korakih. Postopek se bo samodejno prilagajal konkretnim zahtevam iz posamezne vloge in bo odvisen predvsem od vrste zahtevnosti objekta, pogojih pridobitve posameznih mnenj/soglasij in legalnosti objekta.

Operativni cilji: 

  • Izvedba analize obstoječega stanja.
  • Določitev sistema, ki bo zagotavljal izpolnitev vizije.
  • Priprava Projekta za izvedbo.
  • Izvedba javnega razpisa za izdelavo aplikacije.
  • Testiranje in prevzem aplikacije.
  • Ureditev normativnih aktov: ZGO, ZUREP in ZPAI.

4. Terminski načrt
  1. Analiza obstoječega stanja: 176 dni (25.7.2016 - 17.1.2017)
  2. Javni razpis – izdelava aplikacije: 559 dni (17.1.2017 - 30.7.2018)
  3. Izdelava aplikacije in prevzem: 788 dni (31.7.2018 – 26.9.2020)
  4. ZGO: 728 dni (20.11.2015 – 17.11.2018)
  5. ZUREP: 728 dni (20.11.2015 – 17.11.2018)
  6. ZPAI: 773 dni (20.11.2015 – 1.1.2018)
5. Učinki

Neposredni učinki
Neposredni skupni pričakovani učinki na podlagi elektronskega poslovanja (npr: eVloge, eSoglasja) in centralne zbirke vseh upravnih aktov so ocenjeni v višini 530.000 EUR/leto.

Posredni učinki 

  • Približevanje elektronskega poslovanja oz. storitev državljanom. Transparentnost poslovanja državne uprave ter njihova sledljivost pri postopkih odločanja ter dostop do vseh upravnih           aktov.
  • Sprostitev človeških virov ter prihranek časa pri vseh deležnikih (elektronska oddaja in sledenje vloge s strani investitorja, kakovostnejša dokumentacija za odločanje na strani upravnega delavca).
  • Ob pričetku vsaj 20 % manj gneče na vložiščih oz. prihranka časa investitorjev.
  • Boljša in hitrejša komunikacija med vsemi deležniki, večja natančnost pri poslovanju med vsemi deležniki.
  • Preprečevanje gospodarske škode.
 

P6.3: VEM za poslovne subjekte

1. Opis problematike

Mreža točk VEM (oz. njihovih predhodnikov, ki smo jih imenovali Lokalni podjetniški centri) obstaja že vse od leta 1997 in je bila vseskozi namenjena izvajanju podpornih storitev za ciljne skupine mikro, malih in srednjih podjetij (MSP) ter potencialnih podjetnikov v Sloveniji. Leta 2005 je bil vzpostavljen sistem 32 točk VEM kot ga poznamo še danes in sicer v okviru projekta “Vse na enem mestu” (One-Stop-Shop) kot del Nacionalnega programa PHARE 2003. Glavnina storitev se nanaša na informiranje. 

  

Skoraj istočasno je MJU začelo z razvojem aplikacije, ki omogoča spletno registracijo s.p. in enostavnih oblik podjetij »od doma« in vzpostavilo več kot 200 registracijskih točk e-VEM, na katerih referenti strankam pomagajo izvesti registracijske postopke.  

  

MJU je od leta 2010 vodilo in izvajalo projekt za vzpostavitev spletnega mesta oz. t.i. Enotne kontaktne točke (EKT). Namen projekta je bil uresničitev zahteve storitvene in poklicne direktive s ciljem na enem mestu zagotoviti informacije o zahtevah nacionalne zakonodaje za opravljanje različnih storitev ter vzpostaviti elektronsko podporo za postopke  oziroma druge formalnosti za ustanovitev, kot tudi za opravljanje dejavnosti in za opravljanje čezmejnih/občasnih storitev.

V Republiki Sloveniji se zaveza storitvene in poklicne direktive o vzpostavitvi Enotne kontaktne točke izvaja na državnem portalu e-VEM in na portalu EUGO Slovenia. 

  

Ugotavljamo, da posamezni deli sistema VEM ne delujejo usklajeno in jih uporabniki ne prepoznavajo kot celoto. Ne obstaja sistem, ki bi omogočal neposredno povezavo med "terenom" in spletom, prav tako pa veliko težavo predstavlja nestalnost storitev in potencialna neažurnost podatkov.  

Zato bomo subjekte sistema VEM povezali v smiselno celoto, zagotovili bomo stalnost ter ustrezno prepoznavnost storitev in subjektov sistema VEM tako med podjetji kot širši javnosti.

V projektu bo posebna pozornost namenjena tudi jasni razmejitvi nalog oz. definiranju storitev posameznih ravni sistema VEM. 

  

S projektom vzpostavljamo »sistem VEM«, ki bo sestavljen iz več posameznih, jasno razmejenih, vendar smiselno povezanih ravni delovanja, s čimer bomo zagotovili kakovostno in prijazno podporno okolje za obstoječe in potencialne podjetnike. Aktualne informacijske rešitve v okviru registracijskih točk že obstajajo in so v uporabi, vendar pa je potrebno v okviru projekta Enotne poslovne točke MJU konstantno dopolnjevanje z novimi moduli, ki bodo takoj po testiranju na razpolago tudi ostalim točkam, ki so vključene v sistem VEM. Celoten sistem informacijske podpore za točke v sistemu VEM bo po zaključku projekta EPT MJU posodobljen, izvedeno pa bo tudi usposabljanje kadra, ki bodo izvajali storitve v okviru točk sistema VEM. 

   

Končni sistem VEM bo sestavljen iz štirih ravni, pri čemer je razvoj prve (Enotna poslovna točka - EPT) vsebina razvojnega projekta MJU, druga raven pa predstavlja obstoječo strukturo registracijskih točk. Povsem nova bo tretja raven, ki jo bo sestavljalo predvidoma 32 VEM točk, ki bodo regionalno razporejene. Četrto raven bo predstavljala centralna VEM točka, katere aktivnosti bo izvajala Javna agencija SPIRIT.

  

Različne kompleksne in razdrobljene informacije za podjetja in podjetništvo bodo tako uporabnikom podane na enem mestu, jasno, razumljivo in transparentno. 

V okviru sistema VEM se bo izvajalo informiranje, ki se nanaša na registracijo in delovanje podjetja, izvedbo vseh postopkov in pridobitev potrebnih potrdil za delovanje, informiranje o novostih na področju zakonodaje, informiranje glede spodbud države (glede javnih razpisov, podpore izvoznikom in investitorjem ipd.) ter ostalih podjetniških tem, ki bodo omogočile spodbujanje ustanavljanja novih podjetij in hitrejšo rast obstoječih podjetij. 

Storitve bodo vključevale tudi osnovne nasvete in napotke glede izbire primerne oblike dela, pravne oblike podjetja, pomoč podjetjem pri internacionalizaciji in čezmejnem sodelovanju ter informiranje o lokacijah za začetek dejavnosti. VEM točke bodo izvajale tudi promocijo podjetništva, organizirale informativne delavnice in tematska usposabljanja ter izvajale aktivnosti povezovanja različnih deležnikov na temo podjetništva v okviru regionalnega in lokalnega okolja.  

 

2. Vizija

Vzpostavljen sistem VEM = "vse na enem mestu" za podjetja in podjetništvo – stabilno, ažurno, povezano, splošno prepoznano in prijazno podporno okolje za obstoječe in potencialne podjetnike, ki bo temeljilo na načelih povezovanja, približevanja, dosegljivosti, celovitosti in zaupanja.

3. Cilji 

Strateški cilji:

  • Povezati posamezne dele sistema VEM v smiselno celoto.
  • Zagotoviti stalnost in kakovost storitev ter ustrezno prepoznavnost storitev in subjektov sistema VEM tako med podjetji kot širši javnosti.
  • Jasna razmejitev nalog oz. definiranju storitev posameznih delov sistema VEM. 

Operativni cilji:

  • Opredelitev delovanja sistema VEM.
  • Identifikacija potreb za nadgradnjo EPT (VEM 1. raven).
  • Opredelitev notranje organizacijske strukture posamezne ravni VEM.
  • Vzpostavitev 3. in 4. ravni VEM.
  • Organizacija in izvedba usposabljanja za zaposlene v sistemu VEM.
  • Izvedba predstavitvenih in promocijskih aktivnosti.
  • Uskladitev normativnih podlag za delovanje sistema VEM.

4. Terminski načrt
  1. Naloge Vem 2-3-4: 117 dni (12.9.2016 - 7.1.2017)
  2. Vem1: 473 dni (8.1.2017 - 26.4.2018)
  3. Notranja organizacijska struktura: 292 dni (6.11.2016 - 25.8.2017)
  4. Formiranje strukture in pričetek delovanja Vem3: 396 dni (14.3.2017 - 14.4.2018)
  5. Formiranje strukture in pričetek delovanja Vem4: 406 dni (16.3.2017 - 26.4.2018)
  6. Sistem usposabljanja: 576 dni (27.9.2016 - 26.4.2018)
  7. Mreženje: 60 dni (25.2.2017 – 26.4.2018)
  8. Promocija: 117 dni (30.12.2017-26.4.2018)
  9. Financiranje izvedbe projekta: 658 dni (12.5.2016 – 1.3.2018)  
  10. ZPOP: 379 dni (10.7.2016 - 24.7.2017)
  11. Zakon o poslovnem registru Slovenije: 539 dni (10.5.2016 - 31.10.2017)
  12. Izvedba javnih naročil za CGP: 457 dni (23.11.2016 - 23.2.2018)
                        5. Stroški

                          • SKUPAJ: 1.640.000 EUR 
                          • sredstva EU: 1.199.515 EUR 
                          • sredstva proračuna RS: 440.485 EUR 

                        6. Učinki

                        Učinki za ravni VEM1 in VEM2 bodo opredeljeni v projektu EPT.

                        Posredni učinki

                        VEM 3: 

                        • skrajšanje časa in zmanjšanje stroškov, potrebnih za pridobivanje informacij oz. nasvetov in izvedbo določenih postopkov, saj bodo storitve zagotovljene po sistemu vse na enem mestu, s čimer se bo povečala tudi konkurenčnost podjetij, 
                        • povečanje indeksa podjetniške dejavnosti (TEA indeks), izhodiščna vrednost skladno z Operativnim programom za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020 (v nadaljevanju OP) je 6,45; ciljna vrednost (za leto 2023) je 7,00 (vir: GEM Slovenija), 
                        • povečanje števila podjetij, ki prejmejo nefinančno podporo* (C004), ciljna vrednost skladno z OP je 2000 (vir: spremljanje SPIRIT). 

                        VEM 4: 

                        • izboljšana podpora podjetjem preko svetovanj, usposabljanj, informacij, organizacije dogodkov/srečanj itd., ter s tem nižanje stroškov podjetjem pri vstopanju na tuje trge, 
                        • strokoven pristop k privabljanju investitorjev, preko modernih in naprednih komunikacijskih orodij in preko visoko usposobljene ekipe, 
                        • kazalnik učinka - število podjetij, ki prejmejo nefinančno podporo –skupaj 5000 podjetij do leta 2023, 
                        • specifični kazalnik rezultata  –povečanje čistih prihodkov MSP od prodaje na tujem trgu na 38,4% do 2023 (izhodiščna vrednost je 34,4%, leto 2013), spremljanje enkrat letno (UMAR, SURS, AJPES).

                        Brez projekta

                        Neprepoznavnost in nepovezanost, nestalnost storitev VEM bi imeli za posledico, da bodo potencialni podjetniki kakor tudi že delujoča podjetja prepuščena sami sebi pri iskanju potrebnih informacij, pri čemer bodo izgubljali veliko časa in denarja zaradi razdrobljenosti informacij po številnih resorjih in drugih institucijah. To velja tako za pomoč pri registraciji, pomoč pri večjih investicijah kakor tudi širše za pomoč pri pridobivanju informacij o tem kaj država zahteva in kaj država na drugi strani nudi za podjetja oz. podjetništvo. To nespodbudno deluje na vzpostavljanje in delovanje podjetij v Sloveniji.   

                        *Nefinančna podpora pomeni podpora v obliki različnih storitev sistema VEM v obliki informiranja, svetovanja, delavnic, … 


                        P6.4: VEM za mlade

                        1. Opis problematike

                        Eden ključnih izzivov, povezanih z opolnomočenjem mladega posameznika na poti v odraslost, je zagotavljanje koristnih, kvalitetnih, pravočasnih in mladim prilagojenih informacij, s posebnim poudarkom na primernosti načina informacijske podpore. Te so pri nas preveč razpršene, nepregledne, pogosto nekvalitetne in nesistematične, pridobivanje pa je v veliki meri odvisno od iznajdljivosti in motiviranosti posameznika. 

                          

                        H koraku poenotenja in centralizacije informacij nas spodbuja trenutno stanje, kot tudi različni evropski in nacionalni dokumenti. Področje informiranja mladih je prioriteta Evropske unije od leta 2001; k temu pozivajo dokumenti Sveta Evropske unije (resolucije 2002, 2005, 2006) in Evropske komisije (bela knjiga 2001), spodbuja Resolucija o nacionalnem programu za mladino (2013-2022) in zavezuje Resolucija o razvoju mladinskega sektorja in mladinske politike (2014). 

                          

                        Leta 2010 je bil s strani Urada RS za mladino (URSM) vzpostavljen portal "mlad.si", ki mladim posreduje novice o dogajanju v mladinskem sektorju na nacionalni in lokalni ravni. Namenjen je mladinskim organizacijam, mladim, posameznikom, ki delajo z mladimi, predstavnikom države in lokalnih skupnosti, medijem in širši javnosti, prenosu informacij znotraj mladinskega sektorja in predstavljanju dobrih praks med organizacijami.

                          

                        Vendar pa so mladi širša množica kot le mladinski sektor. Zakonska definicija mladih je med 15. in 29. letom starosti, ti pa se tekom tega obdobja znajdejo v marsikateri situaciji. Če povzamemo le najbolj tipične, se mlad človek vpisuje v različne izobraževalne sisteme ali na usposabljanja, morda celo v tujino. Nadalje si mora urediti bivanjske razmere (npr. študentsko sobo), subvencionirano prehrano, prevoz in različna zavarovanja, še posebej, če med izobraževalnim procesom tudi dela. V kolikor ni ali ni več v izobraževalnem sistemu, se bo verjetno prvič znašel na trgu dela in iskal zaposlitev ali samozaposlitev. To so le nekatere situacije, o katerih se mladi ali njihovi skrbniki želijo informirati z vedenjem, da so informacije točne in ažurne. 

                          

                        Namen projekta »VEM za mlade« je mlade (in druge zainteresirane subjekte; starši, mladinske organizacije…) na njim prijazen način po načelu »treh klikov« voditi do želene/potrebne informacije ali nabora alternativ. Zato bo v okviru projekta potekala nadgradnja portala mlad.si iz portala za mladinski sektor v portal za mlado populacijo v širšem smislu. Osnovna ambicija nadgradnje je torej vzpostavitev centralne e-informacijske točke za mlade v okviru nacionalnega mladinsko-komunikacijskega stičišča www.mlad.gov.si . V okviru projekta bodo povezane že obstoječe informacije po posameznih sklopih (delo, izobraževanje, prosti čas…) ter dodane manjkajoče informacije, ki odgovarjajo na posamezne situacije, v katerih se mlad posameznik tekom življenja znajde. Hkrati nam izvedba projekta narekuje nujno potrebno poglobljeno analizo stanja na tem področju, tako v smislu kvalitete/kvantitete ponudbe, kot morebitnih vsebinskih vrzeli. Zasnova projekta bo omogočala kasnejšo nadgradnjo v smeri dodajanja vsebinskih modulov.

                         

                        VEM za mlade oz. portal mlad.si bo mlade usmerjal tudi v storitve e-Uprave, kje bodo lahko postopke opravljali preko spleta. Informacijam na portalu mlad.si bo dodana tudi povezava na spletne strani, kjer lahko dobijo več informacij in (kjer bo to mogoče) storitev tudi opravijo po elektronski poti. Nabor storitev se bo v povezavi s projektom e-Uprava povečeval in nadgrajeval glede na povratno informacijo uporabnikov in uporabnic portala mlad.si.

                          

                        2. Vizija

                        Zagon spletnega portala v okviru portala mlad.si in povezanih storitev na e-upravi, ki ga bodo mladi, njihovi starši in strokovni svetovalci uporabljali in sooblikovali vsak dan.

                        3. Cilji 

                        Strateški cilj:

                        Izboljšati kakovost življenja mladih, njihovih staršev in strokovnih služb.

                        Operativni cilji:

                        • Uporaba obstoječih virov podatkov za zagotavljanje jasnih, natančnih, ažurnih, relevantnih informacij, podanih v jeziku in podobi, ki je dostopna mladim.
                        • Zagotovitev manjkajočih informacij ali postopkov, ki so bistveni za informiranje in delovanje mladih.
                        • Zagotavljanje atraktivnosti in interaktivnosti portala, ki bo postal osrednja točka informiranja med mladimi. 

                        Izvedbeni cilji:

                        • Priprava teoretičnega modela spletnega portala in nadgradnje portala mlad.si
                        • Izvedba testiranja, analize in dopolnitve teoretičnega modela
                          • Dopolnitev postopkov urejanja zadev, ki se nanašajo na mlade, na portalu e-Uprava
                          • Izvedba prve verzije razširitve portala mlad.si z obstoječimi podatki
                          • Priprava vseh potrebnih podatkov za drugo verzijo nadgradnje spletnega portala mlad.si
                          • Izvedba druge verzije nadgradnje spletnega portala mlad.si 


                        4. Terminski načrt

                        1. Model spletnega portala: 171 dni  (1.6.2016 - 19. 11 .2016) 

                          1. Testiranje končnega predloga vsebine modela spletnega portala: 120 dni (1. 1. 2018 – 1. 5. 2018) 
                          2. Pravno-formalno zagotavljanje delovanja portala: 166 dni (15. 11. 2017 – 30. 4. 2018) 
                          3. Tehnične karakteristike portala: 135 dni (1. 1. 2018 – 16. 5. 2018)
                          4. Vključevanje izvedb naslednjih faz v projekt e-Uprava 3: 419 dni (22. 4. 2017 – 15. 6. 2018)  
                          5. Analiza možnosti nadgradnje portala mlad.si – Verzija 1.0: 46 dni (15.11. 2017 – 31. 12. 2017)
                          6. Izvedba tehnične nadgradnje verzije 1.0 in vzdrževanja: 140 dni (1. 1. 2018 – 21. 5. 2018) 
                          7. Analiza dodatnih možnosti nadgradnje portala mlad.si – verzija 2.0: 426 dni (2. 5. 2018 – 2. 7. 2019) 
                          8. Izvedba pogodbe za nadgradnjo v verzijo 2.0: 195 dni (3. 7. 2019 – 14. 1. 2020) 
                          9. Promocija: 759 dni (3. 3. 2018 – 31. 3. 2020) 
                          10. Dopolnitev vsebin v obstoječe funkcionalnosti e-Uprava 2 in razvoj v e-Uprava 3: 636 dni (15. 11. 2016 – 13. 8. 2018) 
                          11. Dopolnitev vsebin v obstoječe funkcionalnosti e-VEM: 239 dni (5. 4. 2017 – 30. 11. 2017)
                          5. Stroški
                          • SKUPAJ: 32.000 EUR
                          • sredstva EU: 0 EUR
                          • sredstva proračuna RS: 32.000 EUR

                          6. Učinki

                          Posredni učinki

                          • Zaradi informacij, zbranih na enem mestu, se bodo mladi v ključnih trenutkih svojega življenja, kot je npr. vpis v srednjo šolo, lahko bolj informirano odločali. S pravimi informacijami bodo lažje sprejeli prave odločitve zase in posledično tudi za družbo (primer povečanje izobraževanja za deficitarne poklice).
                          • Pri ključnih korakih mladostnikov pogosto sodelujejo njihovi starši. Ti bodo lahko s pomočjo zanesljivih in ažurnih informacij bolj suvereno pomagali mladostnikom pri njihovih odločitvah. Opolnomočeni starši bodo tako razbremenili svetovalne službe v izobraževalnih sistemih. 
                          • Zanesljive informacije na enem mestu bodo odločen pripomoček za svetovalne delavce. Ključno za njihovo delo je dobra in natančna informiranost, saj raziskave kažejo, da svetovalci najbolj vplivajo na odločitve osnovnošolcev in srednješolcev pri izbiri nadaljnje izobraževalne poti. Posledično se bodo izognili slabim nasvetom, slabi volji staršev ali tudi vse bolj pogostim praksam tožb s strani staršev.
                          • Prave informacije ter vzpostavljeni postopki na enem mestu bodo olajšali in skrajšali delo zaposlenih na ministrstvih, kjer se pogosto soočajo z vedno istimi vprašanji ob ključnih dogodkih, kot so npr. vpis v srednjo šolo. Zaposleni bodo tako lahko napotili stranke na spletno stran e-uprave, le-ta pa nudi tudi brezplačni telefon za tehnična in vsebinska vprašanja. S tem se bo sprostil čas zaposlenih za druge pomembne naloge. 

                          Nosilec projekta P6.1: VEM v okviru Centrov za socialno delo - socialna aktivacija

                          Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

                          ministrica dr. Anja Kopač Mrak

                          • vodja projekta: Zoran Kotolenko

                          zoran.kotolenko@gov.si


                          Nosilec projekta P6.2: VEM za pridobivanje dovoljenj in soglasij

                          Ministrstvo za okolje in prostor

                          ministrica Irena Majcen

                          • vodja projekta: mag. Nikolaj Šarlah

                          nikolaj.sarlah@gov.si


                          Nosilec projekta P6.3: VEM za poslovne subjekte

                          Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo

                          minister Zdravko Počivalšek

                          • vodja projekta: Aleš Cantarutti

                          ales.cantarutti@gov.si


                          Nosilec projekta P6.4: VEM za mlade

                          Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport

                          ministrica dr. Maja Makovec Brenčič

                          • vodja projekta: Rok Primožič

                          rok.primozic@gov.si 



                          Redna mesečna poročila o stanju projektov

                          Leto 2018

                          Leto 2017

                           

                          Leto 2016