Skoči na vsebino »

Projekt

VEM - Vse na enem mestu

Foto: Mostphotos

Točka VEM (vse na enem mestu) je mesto, kjer uporabnik pridobi vse informacije oziroma opravi vse postopke na enem mestu. Zaradi manjših administrativnih ovir in večje informacijske podprtosti uporabnik prihrani čas in denar.

  

Projekti VEM pokrivajo štiri vsebinska področja, in sicer: 

   


P6.1: VEM v okviru Centrov za socialno delo – socialna aktivacija

Vladni strateški razvojni projekt P6.1: VEM v okviru Centrov za socialno delo – socialna aktivacija je bil uresničen v obdobju med 8. 2. 2016 in 12. 12. 2017.

  

S projektom je bil na MDDSZ vzpostavljen sistem socialne aktivacije, ki deluje v 15 regionalnih centrih in zaposluje 54 oseb, od tega 48 koordinatorjev socialne aktivacije. Le-ti koordinirajo delo ZRSZ in CSD-jev pri napotovanju prejemnikov denarne socialne pomoči in drugih ranljivih skupinah v programe socialne aktivacije. Do leta 2022 bo v programe vključenih 12.000 oseb iz ranljivih skupin, vsaj 25 % se jih bo ponovno vključilo na trg dela.

   

Ob zaključku projekta je bilo pripravljeno zaključno poročilo, ki ga je potrdila Vlada RS, več o samem projektu pa v  Zaključnem poročilu vladnega strateškega razvojnega projekta P6.1: VEM v okviru Centrov za socialno delo – socialna aktivacija (869 KB).


P6.2: VEM za pridobivanje dovoljenj in soglasij

1. Opis problematike

Danes na področju graditve predstavljajo težavo postopki vodeni v okolju pisarniškega poslovanja, ki žal ne podpira samodejnega prilagajanja konkretnim zahtevam iz posamezne vloge, ne podpirajo oz. s težavo podpirajo gradnike (kot so npr. moduli za eVlogo, aplikacija za evidentiranje upravnih aktov itd.). Oseba s pooblastilom za odločanje v postopku odloči v skladu z zakonodajo, a se pri tem srečuje s številnimi težavami, odvisnih predvsem od zahtevnosti objekta, pogojih pridobitve posameznih soglasij in legalnosti objekta.  

Trenutni sistem dovoljevanja gradenj je organiziran na način, ki ne sledi principu »vse na enem mestu«, kar za investitorja predstavlja veliko administrativno oviro, saj mora enake procese z enako ali podobno dokumentacijo ter podobno vsebinsko presojo večkrat ponoviti. S tem se tudi poveča tveganje za investicijo, kar mnoge odvrne od investicijske namere. Poleg tega se investitor sooča s številnimi zahtevami mnenjedajalcev, ki si med seboj pogosto tudi nasprotujejo, pri tem pa zakonodaja ne omogoča usklajevanja teh zahtev na enem mestu.  

Prav tako se investitorji srečujejo z nedoločenostjo sektorske zakonodaje, ki predstavlja podlago za izdajanje soglasij ter z diskrecijskim odločanjem mnenjedajalcev, brez obstoječih in javno objavljenih meril in pogojev. V informacijskem smislu se stanje na področju graditve objektov odraža na razdrobljenosti zbirk podatkov in podpornih storitev, nestandardiziranih in manjkajočih podatkih, funkcijski orientiranosti rešitev ter sistemski nepreglednosti.

  

Rešitev navedenih problemov je v:

  • prenovi obstoječe zakonodaje na področju graditve (ZGO-1)  in urejanja prostora (ZUreP)
  • implementaciji elektronskega poslovanja na področju graditve. 
2. Vizija

Brezpapirno poslovanja na področju graditve.

3. Cilji 

Cilj eGraditve je postopna uvedba elektronskega poslovanja v postopke na področju graditve objektov. eGraditev bo omogočala izdelavo in predajo vlog v elektronski obliki, plačevanje dajatev ter prispevkov, obravnavo vlog, spremljanje faze postopka in prejem povratnih odločitev upravnega organa. Sistem bo uporabnika vodil skozi vse postopke na področju graditve po korakih. Postopek se bo samodejno prilagajal konkretnim zahtevam iz posamezne vloge in bo odvisen predvsem od vrste zahtevnosti objekta, pogojih pridobitve posameznih mnenj/soglasij in legalnosti objekta.

Operativni cilji: 

  • Izvedba analize obstoječega stanja.
  • Določitev sistema, ki bo zagotavljal izpolnitev vizije.
  • Priprava Projekta za izvedbo.
  • Izvedba javnega razpisa za izdelavo aplikacije.
  • Testiranje in prevzem aplikacije.
  • Ureditev normativnih aktov: ZGO, ZUREP in ZPAI.

4. Terminski načrt
  1. Analiza obstoječega stanja: 176 dni (25.7.2016 - 17.1.2017)
  2. Javni razpis – izdelava aplikacije: 559 dni (17.1.2017 - 30.7.2018)
  3. Izdelava aplikacije in prevzem: 788 dni (31.7.2018 – 26.9.2020)
  4. ZGO: 728 dni (20.11.2015 – 17.11.2018)
  5. ZUREP: 728 dni (20.11.2015 – 17.11.2018)
  6. ZPAI: 773 dni (20.11.2015 – 1.1.2018)
5. Učinki

Neposredni učinki
Neposredni skupni pričakovani učinki na podlagi elektronskega poslovanja (npr: eVloge, eSoglasja) in centralne zbirke vseh upravnih aktov so ocenjeni v višini 530.000 EUR/leto.

Posredni učinki 

  • Približevanje elektronskega poslovanja oz. storitev državljanom. Transparentnost poslovanja državne uprave ter njihova sledljivost pri postopkih odločanja ter dostop do vseh upravnih           aktov.
  • Sprostitev človeških virov ter prihranek časa pri vseh deležnikih (elektronska oddaja in sledenje vloge s strani investitorja, kakovostnejša dokumentacija za odločanje na strani upravnega delavca).
  • Ob pričetku vsaj 20 % manj gneče na vložiščih oz. prihranka časa investitorjev.
  • Boljša in hitrejša komunikacija med vsemi deležniki, večja natančnost pri poslovanju med vsemi deležniki.
  • Preprečevanje gospodarske škode.
 

P6.3: VEM za poslovne subjekte

Vladni strateški razvojni projekt P6.3: VEM za poslovne subjekte smo izvedli v obdobju od 10. 5. 2015 do 26. 4. 2018. 

  

S projektom smo celovito uredili področje podpornega okolja za podjetništvo in (potencialne) poslovne subjekte z ureditvijo področne zakonodaje in vzpostavitvijo sistema SPOT, Slovenska poslovna točka. 

  

V okviru podpornih storitev države za poslovne subjekte sistem SPOT nudi brezplačne storitve za podjetništvo, za (potencialne) podjetnike in podjetja. Izvajajo Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, Javna agencija SPIRIT in Ministrstvo za javno upravo na štirih ravneh: 

  1. Portal SPOT -  Informacije in elektronske storitve za poslovanje
  2. SPOT Registracija - Registracije podjetij s pomočjo svetovalca 
  3. SPOT Svetovanje - Podjetniško svetovanje in regionalno povezovanje 
  4. SPOT Global - Pomoč izvoznikom in investitorjem

Vlada RS je na seji dne 11. 7. 2018 s sklepom št. 02402-14/2018/3 potrdila Zaključno poročilo Vladnega strateškega razvojnega projekta P6.3 VEM za poslovne subjekte; Sistem SPOT, Slovenska poslovna točka, ki je dostopno  tukaj (1.1 MB)

    

     


P6.4: VEM za mlade

1. Opis problematike

Eden ključnih izzivov, povezanih z opolnomočenjem mladega posameznika na poti v odraslost, je zagotavljanje koristnih, kvalitetnih, pravočasnih in mladim prilagojenih informacij, s posebnim poudarkom na primernosti načina informacijske podpore. Te so pri nas preveč razpršene, nepregledne, pogosto nekvalitetne in nesistematične, pridobivanje pa je v veliki meri odvisno od iznajdljivosti in motiviranosti posameznika. 

  

H koraku poenotenja in centralizacije informacij nas spodbuja trenutno stanje, kot tudi različni evropski in nacionalni dokumenti. Področje informiranja mladih je prioriteta Evropske unije od leta 2001; k temu pozivajo dokumenti Sveta Evropske unije (resolucije 2002, 2005, 2006) in Evropske komisije (bela knjiga 2001), spodbuja Resolucija o nacionalnem programu za mladino (2013-2022) in zavezuje Resolucija o razvoju mladinskega sektorja in mladinske politike (2014). 

  

Leta 2010 je bil s strani Urada RS za mladino (URSM) vzpostavljen portal "mlad.si", ki mladim posreduje novice o dogajanju v mladinskem sektorju na nacionalni in lokalni ravni. Namenjen je mladinskim organizacijam, mladim, posameznikom, ki delajo z mladimi, predstavnikom države in lokalnih skupnosti, medijem in širši javnosti, prenosu informacij znotraj mladinskega sektorja in predstavljanju dobrih praks med organizacijami.

  

Vendar pa so mladi širša množica kot le mladinski sektor. Zakonska definicija mladih je med 15. in 29. letom starosti, ti pa se tekom tega obdobja znajdejo v marsikateri situaciji. Če povzamemo le najbolj tipične, se mlad človek vpisuje v različne izobraževalne sisteme ali na usposabljanja, morda celo v tujino. Nadalje si mora urediti bivanjske razmere (npr. študentsko sobo), subvencionirano prehrano, prevoz in različna zavarovanja, še posebej, če med izobraževalnim procesom tudi dela. V kolikor ni ali ni več v izobraževalnem sistemu, se bo verjetno prvič znašel na trgu dela in iskal zaposlitev ali samozaposlitev. To so le nekatere situacije, o katerih se mladi ali njihovi skrbniki želijo informirati z vedenjem, da so informacije točne in ažurne. 

  

Namen projekta »VEM za mlade« je mlade (in druge zainteresirane subjekte; starši, mladinske organizacije…) na njim prijazen način po načelu »treh klikov« voditi do želene/potrebne informacije ali nabora alternativ. Zato bo v okviru projekta potekala nadgradnja portala mlad.si iz portala za mladinski sektor v portal za mlado populacijo v širšem smislu. Osnovna ambicija nadgradnje je torej vzpostavitev centralne e-informacijske točke za mlade v okviru nacionalnega mladinsko-komunikacijskega stičišča www.mlad.gov.si . V okviru projekta bodo povezane že obstoječe informacije po posameznih sklopih (delo, izobraževanje, prosti čas…) ter dodane manjkajoče informacije, ki odgovarjajo na posamezne situacije, v katerih se mlad posameznik tekom življenja znajde. Hkrati nam izvedba projekta narekuje nujno potrebno poglobljeno analizo stanja na tem področju, tako v smislu kvalitete/kvantitete ponudbe, kot morebitnih vsebinskih vrzeli. Zasnova projekta bo omogočala kasnejšo nadgradnjo v smeri dodajanja vsebinskih modulov.

 

VEM za mlade oz. portal mlad.si bo mlade usmerjal tudi v storitve e-Uprave, kje bodo lahko postopke opravljali preko spleta. Informacijam na portalu mlad.si bo dodana tudi povezava na spletne strani, kjer lahko dobijo več informacij in (kjer bo to mogoče) storitev tudi opravijo po elektronski poti. Nabor storitev se bo v povezavi s projektom e-Uprava povečeval in nadgrajeval glede na povratno informacijo uporabnikov in uporabnic portala mlad.si.

  

2. Vizija

Zagon spletnega portala v okviru portala mlad.si in povezanih storitev na e-upravi, ki ga bodo mladi, njihovi starši in strokovni svetovalci uporabljali in sooblikovali vsak dan.

3. Cilji 

Strateški cilj:

Izboljšati kakovost življenja mladih, njihovih staršev in strokovnih služb.

Operativni cilji:

  • Uporaba obstoječih virov podatkov za zagotavljanje jasnih, natančnih, ažurnih, relevantnih informacij, podanih v jeziku in podobi, ki je dostopna mladim.
  • Zagotovitev manjkajočih informacij ali postopkov, ki so bistveni za informiranje in delovanje mladih.
  • Zagotavljanje atraktivnosti in interaktivnosti portala, ki bo postal osrednja točka informiranja med mladimi. 

Izvedbeni cilji:

  • Priprava teoretičnega modela spletnega portala in nadgradnje portala mlad.si
  • Izvedba testiranja, analize in dopolnitve teoretičnega modela
    • Dopolnitev postopkov urejanja zadev, ki se nanašajo na mlade, na portalu e-Uprava
    • Izvedba prve verzije razširitve portala mlad.si z obstoječimi podatki
    • Priprava vseh potrebnih podatkov za drugo verzijo nadgradnje spletnega portala mlad.si
    • Izvedba druge verzije nadgradnje spletnega portala mlad.si 


4. Terminski načrt

  1. Model spletnega portala: 171 dni  (1.6.2016 - 19. 11 .2016) 

    1. Testiranje končnega predloga vsebine modela spletnega portala: 134 dni (1. 1. 2018 – 15. 5. 2018) 
    2. Pravno-formalno zagotavljanje delovanja portala: 166 dni (15. 11. 2017 – 30. 4. 2018) 
    3. Tehnične karakteristike portala: 150 dni (1. 1. 2018 – 31. 5. 2018)
    4. Vključevanje izvedb naslednjih faz v projekt e-Uprava 3: 539 dni (22. 4. 2017 – 13. 10. 2018)  
    5. Analiza možnosti nadgradnje portala mlad.si – Verzija 1.0: 46 dni (15.11. 2017 – 31. 12. 2017)
    6. Izvedba tehnične nadgradnje verzije 1.0 in vzdrževanja: 140 dni (1. 1. 2018 – 21. 5. 2018) 
    7. Analiza dodatnih možnosti nadgradnje portala mlad.si – verzija 2.0: 426 dni (2. 5. 2018 – 2. 7. 2019) 
    8. Izvedba pogodbe za nadgradnjo v verzijo 2.0: 195 dni (3. 7. 2019 – 14. 1. 2020) 
    9. Promocija: 759 dni (3. 3. 2018 – 31. 3. 2020) 
    10. Dopolnitev vsebin v obstoječe funkcionalnosti e-Uprava 2 in razvoj v e-Uprava 3: 756 dni (15. 11. 2016 – 11. 12. 2018) 
    11. Dopolnitev vsebin v obstoječe funkcionalnosti e-VEM: 239 dni (5. 4. 2017 – 30. 11. 2017)
    5. Stroški
    • SKUPAJ: 32.000 EUR
    • sredstva EU: 0 EUR
    • sredstva proračuna RS: 32.000 EUR
    6. Učinki

    Posredni učinki

    • Zaradi informacij, zbranih na enem mestu, se bodo mladi v ključnih trenutkih svojega življenja, kot je npr. vpis v srednjo šolo, lahko bolj informirano odločali. S pravimi informacijami bodo lažje sprejeli prave odločitve zase in posledično tudi za družbo (primer povečanje izobraževanja za deficitarne poklice).
    • Pri ključnih korakih mladostnikov pogosto sodelujejo njihovi starši. Ti bodo lahko s pomočjo zanesljivih in ažurnih informacij bolj suvereno pomagali mladostnikom pri njihovih odločitvah. Opolnomočeni starši bodo tako razbremenili svetovalne službe v izobraževalnih sistemih. 
    • Zanesljive informacije na enem mestu bodo odločen pripomoček za svetovalne delavce. Ključno za njihovo delo je dobra in natančna informiranost, saj raziskave kažejo, da svetovalci najbolj vplivajo na odločitve osnovnošolcev in srednješolcev pri izbiri nadaljnje izobraževalne poti. Posledično se bodo izognili slabim nasvetom, slabi volji staršev ali tudi vse bolj pogostim praksam tožb s strani staršev.
    • Prave informacije ter vzpostavljeni postopki na enem mestu bodo olajšali in skrajšali delo zaposlenih na ministrstvih, kjer se pogosto soočajo z vedno istimi vprašanji ob ključnih dogodkih, kot so npr. vpis v srednjo šolo. Zaposleni bodo tako lahko napotili stranke na spletno stran e-uprave, le-ta pa nudi tudi brezplačni telefon za tehnična in vsebinska vprašanja. S tem se bo sprostil čas zaposlenih za druge pomembne naloge. 

    Nosilec projekta P6.1: VEM v okviru Centrov za socialno delo - socialna aktivacija

    Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

    ministrica dr. Anja Kopač Mrak

    • vodja projekta: Zoran Kotolenko

    zoran.kotolenko@gov.si


    Nosilec projekta P6.2: VEM za pridobivanje dovoljenj in soglasij

    Ministrstvo za okolje in prostor

    ministrica Irena Majcen

    • vodja projekta: mag. Nikolaj Šarlah

    nikolaj.sarlah@gov.si


    Nosilec projekta P6.3: VEM za poslovne subjekte

    Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo

    minister Zdravko Počivalšek

    • vodja projekta: Aleš Cantarutti

    ales.cantarutti@gov.si


    Nosilec projekta P6.4: VEM za mlade

    Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport

    ministrica dr. Maja Makovec Brenčič

    • vodja projekta: Rok Primožič

    rok.primozic@gov.si 



    Redna mesečna poročila o stanju projektov

    Leto 2018

    Leto 2017

     

    Leto 2016