Skoči na vsebino »

Projekt

P9: Spodbujanje razvoja socialnega podjetništva, zadružništva in ekonomske demokracije

Foto: Mostphotos

1. Opis problematike

ZAKONODAJA – NORMATIVNA UREDITEV 

Zakon o socialnem podjetništvu je bil sprejet leta 2011, v petih letih njegove uporabe se je izkazalo, da zaradi zahtevnih pogojev (obvezno zaposlovanje določenega števila oseb), ki izhajajo iz statusa socialnega podjetja, kot tudi zaradi določb, ki ne omogočajo istočasnega statusa socialnega in invalidskega podjetja ali zaposlitvenega centra, veliko število potencialnih socialnih podjetnikov ni odločilo ali ni moglo registrirati statusa socialnega podjetja. 

  

Novela zakona o socialnem podjetništvu bo odpravila birokratske ovire, ki odvračajo podjetnike od registracije socialnega podjetja. Podjetjem s statusom invalidskega podjetja ali zaposlitvenega centra bo omogočena pridobitev statusa socialnega podjetja. Odpravilo se bo ločevanje socialnih podjetij na tip A in tip B ter zahteva po obveznem zaposlovanju določenega števila oseb v podjetju.

  

Sodoben evropsko primerljiv zakon o socialnem podjetništvu bo spodbujal podjetnike k ustanavljanju socialnih podjetij in jim omogočal ustrezno zakonsko podlago za njihovo poslovanje in razvoj socialnega podjetja.

  

Zakon o zadrugah je bil sprejet leta 1992 in opredeljuje le splošen tip, ne pa tudi ostalih tipov zadrug, ki se sicer uspešno razvijajo v svetu (storitvene, stanovanjske, delavske, finančne, potrošniške,...). Zaradi tega se le-ti v Sloveniji razvijajo počasneje, prav tako pa zaradi njihove zakonske neopredeljenosti nimamo razvitih sistemskih podpornih ukrepov za njihovo ustanavljanje, zagon in rast.

  

Predvidene spremembe bodo opredelile tipe zadrug: potrošniške, stanovanjske, delavske, storitvene, finančne,... in s tem omogočile ustrezno sektorsko podporo in razvoj.

Veljavna insolvenčna zakonodaja ne omogoča prednajemne in predkupne pravice zaposlenim podjetja v stečaju ali v prisilni poravnavi, zato zaposleni v podjetjih v težavah težko dostopajo do možnosti pravočasnega najema in odkupa zdravega jedra podjetja v težavah.

  

Spremembe naj bi omogočile prednajemno in predkupno pravico zaposlenim, ki se bodo odločili za delavski prevzem s ciljem ohranitve zdravega jedra podjetja.  

 

DEINSTITUCIONALIZACIJA

V Sloveniji velik del socialno varstvenih in tudi zdravstvenih storitev izvaja javni sektor. Demografska slika Slovenije napoveduje potrebe po razvoju dostopnih storitev za starajočo se družbo. Omejevanje izvajanja storitev na pretežno javni sektor predstavlja veliko breme za državni proračun in ne omogoča vključevanja lokalnih prebivalcev in skupnosti v razvoj sodobnih in dostopnih storitev s strani sektorja socialne ekonomije. 

 

Pripravljen bo akcijski načrt, v katerem bodo opredeljene možne storitve, ki se potencialno lahko prenesejo iz javnega sektorja na sektor podjetij socialne ekonomije ter koraki za izvedbo prenosa, vključno z normativnimi podlagami. S tem bo omogočeno, da se bodo v izvajanje storitev lahko vključevali kompetentni deležniki na ravni lokalnih skupnosti, kjer se storitve v veliki meri tudi izvajajo. Z deinstitucionalizacijo javnih služb na sektor socialne ekonomije bomo spodbudili večjo izrabo materialnih virov (neizkoriščene bivalne površine, kmetijska gospodarstva,...) in človeških virov (aktivacija specifičnih ciljnih skupin, ustvarjanje novih delovnih mest, povečevanje socialne vključenosti, tako na strani izvajalcev storitev kot tudi ciljne populacije) potrebnih za izvajanje teh storitev.

  

UKREPI SOCIALNEGA PODJETNIŠTVA TER FINANČNI INSTRUMENTI ZA SOCIALNA PODJETJA

V prejšnji finančni perspektivi so bili s strani države na voljo predvsem ukrepi financiranja razvoja socialnega podjetništva iz evropskega socialnega sklada, ki so bili prioritetno usmerjeni k vključevanju težje zaposljivih na trg dela. Pomanjkanje spodbud namenjenih razvoju podjetniške dejavnosti vseh faz razvoja socialnega podjetja (snovanje podjetniške ideje, ustanovitev podjetja, zagonska faza in faza rasti) ima za posledico prepočasno rast sektorja socialnih podjetij, tako z vidika števila podjetij kot z vidika delovnih mest, ki jih generirajo.

  

Zagotovili bomo ukrepe za vse faze razvoja socialnih podjetij in s tem spodbudili oblikovanje uspešnih poslovnih modelov, ustanavljanje socialnih podjetij, njihov zagon in rast. Ukrepi bodo zajemali nepovratna sredstva za startup fazo socialnih podjetij in finančne mehanizme (investicijski sklad za socialna podjetja, mikrokredite in mikrofinanciranje), ki bodo predstavljali povratno financiranje predvsem faze rasti socialnih podjetij. Zagotovila se bodo tudi sredstva za razvoj regionalnih mrež podpornega okolja za socialna podjetja z ustreznimi mentorskimi shemami za socialne podjetnike.

   

S projektom želimo vzpostaviti delujoč, celovit ekosistem za ustanavljanje, zagon, rast in razvoj socialnih podjetij, v katerega so poleg socialnih podjetij, države, lokalnih skupnosti in podpornega okolja vključeni tudi konvencionalni gospodarski in finančni subjekti, potrebni za uspešno delovanje socialnih podjetij na trgu.  

  

  

2. Vizija

Delujoč sistem socialne ekonomije, ki temelji na vzpostavljeni celoviti organizacijski strukturi, sodobni zakonodaji in sodobni srednjeročni strategiji razvoja.

  

3. Cilji 

Strateški cilj:

  • Sektor socialne ekonomije v letu 2027 doseže primerljivo raven razvitosti z EU28, kar pomeni 6,5% zaposlenih in 7% udeležbe v BDP.
  • Aktiviranje sistema registracije novih socialnih podjetij in novih tipov zadrug v letu 2017 ter formiranje novih delovnih mest. Vsaj 100 socialnih podjetij v start-up fazi ter vsaj 500 socialnih podjetij, podprtih s povratnimi viri financiranja do konca projekta.
  • Vzpostavitev sistema ohranjanja zdravih jeder podjetij v težavah s strani zaposlenih.
  • Do konca projekta vzpostavitev 12 regionalnih mrež podpornega okolja za socialna podjetja.

Operativni cilji:

  • Ureditev zakonodaje na področju socialne ekonomije.
  • Vzpostavitev celovite sistemske organizacijske strukture na področju socialne ekonomije.
  • Priprava in potrditev Strategije razvoja socialne ekonomije ter vzpostavitev sistema spremljanja, merjenja in vrednotenja družbenih učinkov.
  • Priprava in potrditev Akcijskega načrta za omogočanje izvajanja postopkov deinstitucionalizacije.
  • Priprava in izvedba postopkov za zagotavljanje finančne podpore pri razvoju socialnega podjetništva in zadružništva.

4. Terminski načrt
  1. Normativna ureditev: 1552 dni (1.1.2015 - 2.4.2019)
  2. Organizacijska struktura: 1227 dni (15.1.2015 – 26.5.2018)
  3. Strategija in ukrepi: 705 dni (27.4.2017 - 2.4.2019)
  4. Deinstitucionalizacija: 708 dni (1.4.2017 – 10.3.2019)
  5. Financiranje: 1460 dni (1.1.2015 - 31.12.2018)
     
5. Stroški
  • SKUPAJ: 98.164 EUR
  • sredstva EU: 78.531 EUR
  • sredstva proračuna RS: 19.633 EUR

Sredstva MGRT vezana na izvajanje javnih razpisov v finančni perspektivi 2014–2020 (ne gre za neposredne stroške izvedbe projekta, temveč za sredstva, vezana na izvajanje javnih razpisov s področja socialnega podjetništva v finančni perspektivi 2014–2020 znotraj Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, razdeljena na slovenski in EU del):


6. Učinki

Neposredni učinki

  • Neposredni učinki projekta so izraženi v številu novih delovnih mest v sektorju socialne ekonomije (SE) ter kot % BDP, ki ga sektor SE prispeva k BDP države. Izračunani so na konec projekta (2018) in na konec obdobja novo nastajajoče strategije 2017-2027 (2027).
  • Predpostavke oziroma izhodiščni podatki izračuna so: BDP za leto 2015 (38.543 mio evrov - vir: SURS, ocena po četrtletnih podatkovnih virih); št. zaposlenih v sektorju SE v letu 2015 0,7 %, v letu 2016 2 % (vir: T. Slapnik). Podatki za leto 2027 so izračunani na osnovo 2015.
  • V tabeli in dveh grafih so prikazani podatki na naslednje ciljne vrednosti: 
  • Ustvarjanje novih delovnih mest: 3.250 do zaključka izvedbe projekta oziroma skupno 58.000 v obdobju  do leta 2026, podatek za leto 2015 je 7000 obstoječih delovnih mest v sektorju SE. Za leto 2026 je predvidena stopnja 6,5% zaposlenih v sektorju SE, ki bodo ustvarili 7% BDP, kar sovpada s povprečjem za EU28.

 

Uporabljena metodologija je bila definirana s strani Evropske komisije. Po tej metodologiji je bilo leta 2012 pripravljeno tudi poročilo Evropske komisije o pregledu socialnih podjetij in njihovih ekosistemov v EU. 


       


  • Neposredni učinki ob zaključku projekta so: 3.250 novih delovnih mest v SE ter za 0,3 % povišan prispevek sektorja SE k BDP. Predvideni učinku ob zaključku strateškega obdobja do 2027 pa so eksponencialno višji, zaradi sinergijskega delovanja različnih ukrepov.


Posredni učinki

  • Vzpostavitev organizacijske strukture na področju socialne ekonomije, ki bo zagotavljala ažurno reševanje sistemskih problemov  ter generiranje usmeritev.
  • Poenostavitev registracije socialnih podjetij.
  • Racionalizacija sistema poročanja o izvajanju pogodbenih del in nalog.
  • Zmanjšanje števila zaposlenih v javnem sektorju zaradi povečanja zaposlitev  v sektorju socialne ekonomije bo zagotovilo zmanjšanje obremenitve proračuna ter posledično povečanje stopnje konkurenčnosti gospodarskih družb.
  • Razvoj novih storitev za državljane.
  • Povečevanje dostopnosti socialno-varstvenih in zdravstvenih storitev za državljane.
  • Implementacija novih poslovnih modelov na področju zadrug, kar bo posledično povzročilo dodatne pozitivne učinke.
  • Realizacija finančne podpore 100 socialnim podjetjem  in zadrugam v fazi razvoja, dodatnim 300 podjetjem v fazi rasti, 12 regionalnim mrežam podpornega okolja ter nacionalni mreži  podpornega okolja za mlade.
  • 1.500 novih socialnih podjetij, 200 zadrug ter 25 prevzemov zdravih jeder podjetij v postopkih stečaja v obdobju 10 let od zaključka izvedbe projekta. 

Brez projekta

  • 3.250 delovnih mest manj že v času tega projekta. Ob predpostavki, da gre za ljudi, ki so prejemniki denarne socialne pomoči (DSP) in da prejemajo DSP 32 mesecev, to pomeni obremenitev za proračun v višini dobrih 30 mio evrov (3.250 oseb*32 mesecev*289 evrov).
  • Manj prihodkov v proračun zaradi manjšega prispevanja sektorja SE v BDP, ob zaključku projekta je to prek 11 mio evrov manj.
  • Dražje in težje dostopne storitve za državljane.
  • Slabša izkoriščenost lokalnih virov.
  • Zmanjšanje produktivnosti.
  • Ker ni domačih ponudnikov socialne ekonomije, se pričakuje vstop ponudnikov iz tujine.

Nosilec

Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo
minister Zdravko Počivalšek

  • vodja projekta: Tadej Slapnik

tadej.slapnikping@govpong.si 



Redna mesečna poročila o stanju projektov

Leto 2018

Leto 2017

 

Leto 2016