Skoči na vsebino »

EU - Kanada celovit gospodarski in trgovinski sporazum (CETA)

 

CETA je bilateralni trgovinski sporazum med Evropsko unijo in Kanado. Smisel in namen sporazuma je čim večja odprava ovir (predvsem trgovinskih), ki omejujejo izboljšanje trgovine in investicij med partnericama. Sporazum naj bi imel pozitiven vpliv na gospodarsko rast tako v EU kot v Kanadi.

 

 

Sporazum zajema naslednje vsebine:

  • liberalizacija trgovine z blagom in storitvami (posebej ureja področje pomorskih, finančnih in telekomunikacijskih storitev), 
  • liberalizacija in zaščito investicij ter dostop na trg javnih naročil,
  • netarifne ovire in področje sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov,
  • carinske in trgovinske olajšave, 
  • pravila o varstvu konkurence, subvencijah, 
  • medsebojno priznavanje poklicnih kvalifikacij, 
  • pravice intelektualne lastnine, 
  • trgovina in trajnostni razvoj, 
  • delo in okolje,
  • regulativno sodelovanje.

 

Del sporazuma je tudi protokol o medsebojnem priznavanju rezultatov ocene skladnosti, o dobrih proizvodnih praksah na področju farmacevtskih proizvodov, določena pa so tudi področja nadaljnjega sodelovanja. 

 

Sporazum vključuje določbe o transparentnosti, prehodne in končne določbe, institucionalne določbe ter določa način reševanja sporov. 


 

O pogajanjih

 

 

Pogajanja so potekala od leta 2009 do leta 2014, ko je bilo objavljen tudi osnutek sporazuma. V imenu EU so se s predstavniki Kanade v imenu držav članic EU pogajali predstavniki Evropske komisije. – Toda na ravni EU je bila Slovenija ves čas aktivna, izpostavljala je zadržke in zagovarjala strokovne argumente

Leta 2016 je bilo zaključeno pravno prečiščenje in prevodi besedila v vse uradne jezike EU. Pripravljeni so bili tudi sklepi za podpis, začasno uporabo ter sklenitev sporazuma , ki jih mora potrditi Svet EU v sestavi ministrov za trgovino. To naj bi se zgodilo na Svetu EU za zunanje zadeve, 18. oktobra 2016 , kar bo osnova za podpis sporazuma, ki bo formalno 27. oktobra 2016 na Vrhu EU – Kanada.

Sledila bo obravnava sporazuma v Evropskem parlamentu. Šele po potrditvi s strani evropskih parlamentarcev se bo del sporazuma začel v skladu z običajno prakso začasno uporabljati. Iz začasne uporabe je izvzet sistem reševanja sporov (ICS – Investicijski sodni sistem) ter nekatere druge določbe, ki sodijo v pristojnost držav članic.   

 

Ratifikacija v nacionalnih parlamentih je predvidena, del sporazuma, ki sodi v pristojnost EU, pa se bo začel začasno uporabljati že po ratifikaciji v EP.

 

 

Ker je Kanada za EU pomemben trgovinski partner, so države članice skoraj enotne glede tega, da je sporazum treba potrditi in ga začeti začasno uporabljati še pred ratifikacijo v vseh nacionalnih parlamentih.

 

V primeru sporazuma EU – Južna Koreja, kjer je trajalo kar 5 let, da je bil sporazum ratificiran v vseh članicah, je analiza učinkov sporazuma EU – Koreja namreč pokazala, da bi EU izgubila 17 milijard evrov, če ne bi sporazuma začela začasno uporabljati takoj po sklenitvi. Predhodne analize namreč niso pokazale tako visokih učinkov, kot so se izkazali v praksi.


 

Kaj s sporazumom pridobi Slovenija? 



Učinki za Slovenijo bodo pozitivni, a zaradi nizke blagovne menjave s Kanado, neznatni. 


 Študija (2.4 MB), ki jo je po naročilu vlade izdelal Center poslovne odličnosti ljubljanske ekonomske fakultete, objavljena pa je bila septembra 2015, ugotavlja, da bi slovenski BDP zaradi sporazuma CETA čez deset let narastel za 0,011 odstotka in da med slovenskimi izvozniki v Kanado ni pretiranega zanimanja za sklenitev sporazuma. 

Avtorji študije ugotavljajo:  »Sklenemo lahko, da bo izvoz slovenskih podjetij, ki že izvažajo v Kanado, s sporazumom CETA postal nekoliko bolj konkurenčen. Vrednost izvoza obstoječih izdelkov se bo povečevala, čeprav ne dramatično.« 

 

 

Potencialne, še ne izkoriščene priložnosti obstajajo predvsem za živilsko industrijo ter za povečanje posrednega izvoza pri storitvah in v avtomobilski industriji, pri čemer bo v slednji priložnosti lažje izkoristiti, ker bodo izvoz poganjala tuja avtomobilska podjetja, katerih pomembni dobavitelji so naša podjetja. 

Učinki na posamezne gospodarske panoge: 

  • pozitivni učinki: 7 od 20 panog (največ lesna in papirna industrija, ostale predelovalne dejavnosti in zavarovalništvo), in sicer med 0 in 6 stotinkami odstotka (v 10 letih)
  • negativni učinki: 13 panog (največ ostala transportna oprema, vodni prevoz, kovinska industrija itd.), pri čemer bi negativni učinek znašal med 0 in slabih 7 stotink odstotka v 10 letih. 

 

Sprostitev zunanjetrgovinskih ovir naj bi imela pozitiven učinek na povečanje izvoza večine panog, in sicer v razponu med 2 in 4 stotinkami odstotka.



Drugi učinki uveljavitve sporazuma CETA: 

  • odpravlja carine za večino tarifnih postavk (občutljivi kmetijski izdelki liberalizirani v okviru kvot (omejenih količin); perutnina in jajca ne bodo predmet liberalizacije);
  • znižuje stroške testiranja proizvodov in pridobivanja produktnih certifikatov za izvoznike, kar bo koristilo predvsem majhnim in srednjim podjetjem;
  • kanadski tehnični predpisi s področja vozil bodo prilagojeni predpisom Združenih narodov (UN/ECE), kar bo zmanjšalo stroške izvoznikom;
  • poenostavitev carinskih postopkov;
  • odprt kanadski trg javnih naročil v Kanadi, tudi v provincah, za podjetja iz EU (vsi kanadski razpisi bodo objavljeni na posebnem spletnem mestu); 
  • poenostavljene bodo selitve delavcev med EU in Kanado.

 

Sporazum potrjuje tudi zaveze EU in Kanade na področju trajnostnega razvoja. Kanada je v skladu z zavezami v okviru pogajanj že ratificirala nekatere ILO sporazume, ki jih do sedaj še ni, manjkajoči pa so v postopku ratifikacije.

Učinki za EU so pozitivni: 0,02-0,03 % na leto višji BDP EU in skupen izvoz za 0,05 – 0,07 %. Plače v EU naj bi se na račun učinkov sporazuma povečale za 0,03 do 0,07 %. 


 

Kaj v javnosti najbolj odmeva?

 

V javnosti v zvezi s sporazumom CETA zagotovo najbolj odmeva sistem reševanja sporov ICS (v prevodu: investicijski sodni sistem), ki bo kanadskim korporacijam omogočal vlaganje tožbe proti vladam članic EU na zasebnih arbitražnih sodiščih, če bodo menili, da so npr. s predpisi držav članic ali EU kršene pravice, ki jim jih podeljuje CETA. 

Slovenija je na ta del sporazuma izrazila močan zadržek. 


 

Septembra 2016 je Slovenija na Evropsko komisijo naslovila številna vprašanja in pomisleke glede vodnih virov ter prejela odgovore, ki v veliki meri zadovoljivo odgovarjajo na pomisleke Slovenije. 

 

Zaradi večje pravne varnosti se kljub temu zavzema, da se določena področja, ki zbujajo v javnosti dvome, vključijo v skupno interpretativno izjavo, ki naj bi razjasnila pravne dvome glede podpisa in začasne veljave sporazuma, zajemala pa naj bi tudi odgovore na slovenske dvome in vprašanja. 

Septembra 2016 je tudi državni zbor sprejel priporočila Vladi glede sporazuma CETA, zlasti glede na transparentnosti, sistema reševanja sporov ICS ter glede vsebine začasne uporabe. Eno izmed priporočil se glasi, da naj Slovenija na podlagi 11. odstavka 218 člena PDEU vloži predlog presoje skladnosti sporazumov, ki vsebujejo določbe o ICS s pravnim redom EU. 

 

 

Ne glede na to je pomembno predvsem dejstvo, da bo Državni zbor o ratifikaciji sporazuma (in s tem o uporabi določb o ICS) samostojno odločal. 



Novice

Vlada podpira podpis sporazuma CETA  (13. 10. 2016)

 

Potrditev sporazuma CETA preložena  (18. 10.2016) 


Učinki sporazuma CETA