Skoči na vsebino »

EU - Kanada celovit gospodarski in trgovinski sporazum (CETA)

 

CETA je bilateralni trgovinski sporazum med Evropsko unijo in Kanado. Smisel in namen sporazuma je čim večja odprava ovir (predvsem trgovinskih), ki omejujejo izboljšanje trgovine in investicij med partnericama. Sporazum naj bi imel pozitiven vpliv na gospodarsko rast tako v EU kot v Kanadi.

 

 

Sporazum zajema naslednje vsebine:

  • liberalizacija trgovine z blagom in storitvami (posebej ureja področje pomorskih, finančnih in telekomunikacijskih storitev), 
  • liberalizacija in zaščito investicij ter dostop na trg javnih naročil,
  • netarifne ovire in področje sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov,
  • carinske in trgovinske olajšave, 
  • pravila o varstvu konkurence, subvencijah, 
  • medsebojno priznavanje poklicnih kvalifikacij, 
  • pravice intelektualne lastnine, 
  • trgovina in trajnostni razvoj, 
  • delo in okolje,
  • regulativno sodelovanje.

 

Del sporazuma je tudi  protokol o medsebojnem priznavanju rezultatov ocene skladnosti (415 KB), o dobrih proizvodnih praksah na področju farmacevtskih proizvodov, določena pa so tudi področja nadaljnjega sodelovanja. 

 

Sporazum vključuje določbe o transparentnosti, prehodne in končne določbe, institucionalne določbe ter določa način reševanja sporov. 


Začetek začasne uporabe

 

Sporazum CETA se začasno uporablja od 21. septembra 2017   v skladu s sklepom o začasni uporabi (EU) 2017/38 z dne 28. oktobra 2016 o začasni uporabi Celovitega gospodarskega in trgovinskega sporazuma (CETA) med Kanado na eni strani ter Evropsko unijo in njenimi državami članicami na drugi strani in bo pravna osnova za gospodarsko sodelovanje med EU, državami članicami in Kanado.

 

 

Pogajanja so potekala od leta 2009 do leta 2014, ko je bilo objavljen tudi osnutek sporazuma. Leta 2016 je bilo zaključeno pravno prečiščenje in prevodi besedila v vse uradne jezike EU. Pripravljeni so bili tudi sklepi za podpis, začasno uporabo ter sklenitev sporazuma, ki jih mora potrditi Svet EU v sestavi ministrov za trgovino. Iz začasne uporabe je izvzet sistem reševanja sporov (ICS – Bilateralno investicijsko sodišče) ter nekatere druge določbe, ki sodijo v pristojnost držav članic.  

 

 

Celovit gospodarski in trgovinski sporazum (CETA) je bil podpisan na srečanju na vrhu EU-Kanada dne 30. oktobra 2016. Kanadski parlament je sporazum CETA ratificiral 11. maja 2017, Evropski parlament pa 15. februarja 2017. 

 

Začetek celovitega izvajanja sporazuma CETA pa je vezan na zaključek ratifikacijskih postopkov v državah članicah. Doslej so ga ratificirale Latvija (9/3/2017), Danska (1/6/2017), Malta (26/7/2017), Češka (13/9/2017). 

 

 


 

O pogajanjih

 

 

Pogajanja so potekala od leta 2009 do leta 2014, ko je bilo objavljen tudi osnutek sporazuma. V imenu EU so se s predstavniki Kanade v imenu držav članic EU pogajali predstavniki Evropske komisije. – Toda na ravni EU je bila Slovenija ves čas aktivna, izpostavljala je zadržke in zagovarjala strokovne argumente

Leta 2016 je bilo zaključeno pravno prečiščenje in prevodi besedila v vse uradne jezike EU. Pripravljeni so bili tudi sklepi za podpis, začasno uporabo ter sklenitev sporazuma , ki jih mora potrditi Svet EU v sestavi ministrov za trgovino. To naj bi se zgodilo na Svetu EU za zunanje zadeve, 18. oktobra 2016 , kar bo osnova za podpis sporazuma, ki bo formalno 27. oktobra 2016 na Vrhu EU – Kanada.

Sledila bo obravnava sporazuma v Evropskem parlamentu. Šele po potrditvi s strani evropskih parlamentarcev se bo del sporazuma začel v skladu z običajno prakso začasno uporabljati. Iz začasne uporabe je izvzet sistem reševanja sporov (ICS – Investicijski sodni sistem) ter nekatere druge določbe, ki sodijo v pristojnost držav članic.   

 

Ratifikacija v nacionalnih parlamentih je predvidena, del sporazuma, ki sodi v pristojnost EU, pa se bo začel začasno uporabljati že po ratifikaciji v EP.

 

 

Ker je Kanada za EU pomemben trgovinski partner, so države članice skoraj enotne glede tega, da je sporazum treba potrditi in ga začeti začasno uporabljati še pred ratifikacijo v vseh nacionalnih parlamentih.

 

V primeru sporazuma EU – Južna Koreja, kjer je trajalo kar 5 let, da je bil sporazum ratificiran v vseh članicah, je analiza učinkov sporazuma EU – Koreja namreč pokazala, da bi EU izgubila 17 milijard evrov, če ne bi sporazuma začela začasno uporabljati takoj po sklenitvi. Predhodne analize namreč niso pokazale tako visokih učinkov, kot so se izkazali v praksi.


 

Kaj s sporazumom pridobi Slovenija? 



Učinki za Slovenijo bodo pozitivni, a zaradi nizke blagovne menjave s Kanado, neznatni. 


 Študija (2.4 MB), ki jo je po naročilu vlade izdelal Center poslovne odličnosti ljubljanske ekonomske fakultete, objavljena pa je bila septembra 2015, ugotavlja, da bi slovenski BDP zaradi sporazuma CETA čez deset let narastel za 0,011 odstotka in da med slovenskimi izvozniki v Kanado ni pretiranega zanimanja za sklenitev sporazuma. 

Avtorji študije ugotavljajo:  »Sklenemo lahko, da bo izvoz slovenskih podjetij, ki že izvažajo v Kanado, s sporazumom CETA postal nekoliko bolj konkurenčen. Vrednost izvoza obstoječih izdelkov se bo povečevala, čeprav ne dramatično.« 

 

 

Potencialne, še ne izkoriščene priložnosti obstajajo predvsem za živilsko industrijo ter za povečanje posrednega izvoza pri storitvah in v avtomobilski industriji, pri čemer bo v slednji priložnosti lažje izkoristiti, ker bodo izvoz poganjala tuja avtomobilska podjetja, katerih pomembni dobavitelji so naša podjetja. 

 

Učinki na posamezne gospodarske panoge: 

  • pozitivni učinki: 7 od 20 panog (največ lesna in papirna industrija, ostale predelovalne dejavnosti in zavarovalništvo), in sicer med 0 in 6 stotinkami odstotka (v 10 letih)
  • negativni učinki: 13 panog (največ ostala transportna oprema, vodni prevoz, kovinska industrija itd.), pri čemer bi negativni učinek znašal med 0 in slabih 7 stotink odstotka v 10 letih. 

 

Sprostitev zunanjetrgovinskih ovir naj bi imela pozitiven učinek na povečanje izvoza večine panog, in sicer v razponu med 2 in 4 stotinkami odstotka. 

 

Slovenija bo pred začetkom ratifikacijskega postopka pripravila celovito analizo učinkov izvajanja sporazuma. 



Drugi učinki uveljavitve sporazuma CETA


Evropska komisija je v sporočilu za javnost  predstavila, kaj bo prinesel sporazum CETA evropskim podjetjem. Dodatne informacije Evropske komisije glede sporazuma CETA so dostopne tu  . 

 

 


 

Kaj v javnosti najbolj odmeva?

 

V javnosti v zvezi s sporazumom CETA zagotovo najbolj odmeva sistem reševanja sporov ICS (v prevodu: investicijski sodni sistem), ki bo kanadskim korporacijam omogočal vlaganje tožbe proti vladam članic EU na zasebnih arbitražnih sodiščih, če bodo menili, da so npr. s predpisi držav članic ali EU kršene pravice, ki jim jih podeljuje CETA. 

 

Določbe o zaščiti naložb in reševanju naložbenih sporov so izvzete iz začasne uporabe. 

 

Slovenija je na ta del sporazuma izrazila močan zadržek. 


Septembra 2016 je tudi državni zbor RS sprejel priporočila Vladi glede sporazuma CETA, zlasti glede na transparentnosti, sistema reševanja sporov ICS ter glede vsebine začasne uporabe. Eno izmed priporočil se glasi, da naj Slovenija na podlagi 11. odstavka 218 člena PDEU vloži predlog presoje skladnosti sporazumov, ki vsebujejo določbe o ICS s pravnim redom EU. 

 

Slovenija se je ob podpisu CETA sporazuma zavzela za reformo bilateralnega naložbenega sodišča

 

Kraljevina Belgija je vložila predlog na podlagi člena 218(11) PDEU za presojo skladnosti sistema bilateralnega naložbenega sodišča na podlagi poglavja Naložbe sporazuma CETA s pogodbami o ustanovitvi EU. Slovenija se bo v skladu s priporočilom Državnega zbora vključila v omenjeni postopek.

 

Ne glede na to je pomembno predvsem dejstvo, da bo Državni zbor o ratifikaciji sporazuma (in s tem o uporabi določb o ICS) samostojno odločal. 




Učinki sporazuma CETA