Skoči na vsebino »

Strategija dolgožive družbe

Demografska gibanja spreminjajo starostno strukturo prebivalstva v Sloveniji. Pričakovano trajanje življenja se povišuje, delež starejših od 65 let narašča. V prihodnjih letih se bo intenzivnost teh trendov še okrepila, zato so potrebne prilagoditve na številnih področjih: trgu dela, izobraževanju in usposabljanju, ureditvi sistemov socialne zaščite, bivalnem in delovnem okolju, na področju civilne in politične participacije.

  

Uresničitev začrtanih usmeritev mora omogočiti oblikovanje družbe in sistemov, ki bodo v spremenjenih demografskih razmerah zagotavljali blaginjo in kakovostno življenje prebivalstva s poudarkom na medgeneracijskem sodelovanju ter zavedanju pomena kakovostnega staranja.


Strategija dolgožive družbe opredeljuje vizijo in glavne cilje pri oblikovanju odgovorov na izzive zaradi spremenjene starostne strukture prebivalstva v Sloveniji ter podaja strateške usmeritve in cilje delovanja na štirih področjih:


Zaposlenost, delovna aktivnost

Prilagoditve na trgu dela, vključno z izobraževanjem in usposabljanjem, spodbujanje priseljevanja tuje delovne sile.

 

 

Samostojno, zdravo in varno življenje vseh generacij

Zdrav življenjski slog omogoča podaljšanje delovne aktivnosti, zdravih let življenja in vpliva na zmanjšanje izdatkov za zdravstvo in absentizem.

Vključenost v družbo

Medgeneracijsko sodelovanje, prostovoljstvo, uporaba IKT za komunikacijo, preprečevanje diskriminacije in nasilja v družbi, politična participacija.

Oblikovanje okolja za aktivnost v celotnem življenjskem obdobju

Prilagoditve v gospodarstvu, bivalnih razmer in prometne ureditve s podporo IKT in tehnoloških rešitev.




Strategija dolgožive družbe izhaja iz novega konceptualnega okvira za oblikovanje usmeritev razvoja v dolgoživi družbi. Zasnovana je na konceptu aktivnega staranja. To je osnovni cilj, s katerim želimo doseči, da bi posameznik v vseh življenjskih obdobjih, tudi v starosti, živel aktivno, zdravo, neodvisno ter varno in v medgeneracijskem sožitju. Koncept aktivnega staranja zaobjema: 

  • aktivnost v vseh življenjskih obdobjih vključuje zlasti večjo aktivnost starejših na družbenem, gospodarskem, socialnem in kulturnem področju;  povečevanje deleža starejšega prebivalstva je potencial, ki ga je treba izkoristiti z aktivnejšo participacijo v delovnih procesih in večjo participacijo v družbenem in političnem življenju; 
  • skrb za zdravje vključuje skrb za zdravje in zdrav življenjski slog skozi celotno življenje; to omogoča podaljšanje delovne aktivnosti, zdravih let življenja in vpliva na zmanjšanje izdatkov za zdravstvo in absentizma;
  • medgeneracijsko sožitje krepi medgeneracijsko sodelovanje z medsebojno podporo, prenosom znanj in izkušenj ter temelji na prispevku vseh udeležencev.


Vizija Strategije

Družba in sistemi, ki bodo v spremenjenih demografskih razmerah vsem zagotavljali blaginjo in kakovostno življenje. Poudarjeni so medgeneracijsko sodelovanje in participacija vseh generacij v družbi ter zavedanje pomena kakovostnega staranja.


Obveščenost vseh starostnih skupin

Spremembe v starostni strukturi prebivalstva zahtevajo prilagajanje celotne družbe, ozaveščanje javnosti o posledicah demografskih sprememb in reden dialog med vsemi deležniki o potrebnih prilagoditvah. Zato bo pri oblikovanju ukrepov na podlagi predlaganih usmeritev in njihovi implementaciji ključna informiranost in vključenost širše javnosti. Vzpostavljen bo trajen sistem informiranja in ozaveščanja javnosti ter reden dialog med vsemi deležniki v formalizirani obliki.


Priprava akcijskega načrta s konkretnimi predlogi rešitev

Po sprejetju Strategije dolgožive družbe bodo pristojna ministrstva pripravila akcijske načrte s konkretnimi predlogi rešitev za uresničitev začrtanih usmeritev. Akcijski načrti morajo biti konsistentni, da omogočijo uresničevanje začrtanih ciljev. Njihovo medsebojno usklajenost in skladnost z usmeritvami Strategije bo treba zagotavljati na nacionalni, lokalni in regionalni ravni. Pri oblikovanju odgovorov na izzive dolgožive družbe bodo imeli, poleg usmeritev, ki jih zajema Strategija dolgožive družbe, pomemben vpliv ukrepi na številnih drugih področjih: spodbujanje vzdržne gospodarske rasti in krepitev gospodarske razvitosti, družinska politika, migracijska politika za spodbujanje priseljevanja delovne sile iz tujine in njeno integracijo.

 

Strategija dolgožive družbe se sicer osredotoča predvsem na ukrepe za kakovostno staranje, usklajena pa bo z razvojnimi dokumenti, ki urejajo druga omenjena področja. Posebnega pomena bo tudi prilagoditev proračunskega načrtovanja v smeri ciljno naravnanega programskega proračuna, ki bo zagotovil usklajenost načrtovanih aktivnosti v zadanih fiskalnih okvirih.



Javna razprava

o osnutku Strategije dolgožive družbe bo potekala od 18. aprila do konca junija 2017. Svoje pripombe lahko oddate na enem izmed 4 regijskih dogodkov (v pripravi) ali na e-poštna naslova:

Vlada bo Strategijo predvidoma potrdila v mesecu juliju. 


Razvojni cilji Strategije

  1. Blaginja vseh generacij in dostojno ter varno staranje v domačem okolju.
  2. Vključenost vseh generacij v ekonomsko, družbeno, socialno in kulturno življenje ter medgeneracijsko sožitje.
  3. Ohranjanje in izboljšanje fizičnega in mentalnega zdravja ljudi vseh starosti.