Skoči na vsebino »

Oblikovanje okolja za aktivnost v celotnem življenjskem obdobju

Med odzivi na spremenjeno starostno strukturo prebivalstva je pomembno oblikovanje gospodarskega in družbenega okolja, ki upošteva potrebe vseh generacij in starejšim omogoča samostojno in aktivno življenje. Poleg prilagoditev v gospodarstvu (glej tudi poglavje Zaposlenost) so ključne prilagoditve bivalnih razmer in prometne infrastrukture, ki v vedno večji meri vključujejo napredne tehnološke rešitve.

   

Strategija dolgožive družbe predvideva usmeritve na naslednjih področjih:


Prilagoditve spremembam v potrošnji
  • oblikovanje poslovnega okolja in spodbude za razvoj novih proizvodov in predvsem storitev, ki odgovarjajo na spremenjeno povpraševanje v dolgoživi družbi (usmeritve glede prilagoditev spremembam v potrošnji so sicer že vključene tudi pri drugih področjih: novi poklici – svetovanja in podpora starejšim, dolgotrajna oskrba, izobraževanje, promet, večja varnost pri spletnih nakupih).
Prilagoditve bivalnih razmer

  • prilagajanje bivalnega prostora za (podaljšano) samostojno življenje starejših v domačem okolju, ki se mora vključiti v različne politike (stanovanjsko, socialno, prostorsko). Te prilagoditve in nove bivalne oblike zajemajo:

    • prilagoditve bivalnega prostora za podaljšanje samostojnega življenja v domačem okolju: (domovi za vse življenje – prilagojeni vsem starostim, pametni domovi, omrežja oddaljenega nadzora, druge mobilne storitve oz. storitve na domu);
    • alternativne institucionalne in skupinske oblike bivanja: oskrbovana/varovana stanovanja – namenjena tistim, ki se sami ne morejo več celoti oskrbovati ali negovati, še vedno pa lahko živijo razmeroma samostojno življenje; gospodinjske skupine; stanovanjske zadruge ali stanovanjske skupnosti; oskrbniške družine za stare ljudi; dnevni centri, namenska stanovanja za starejše;

  • lažja zamenjava ali prodaja stanovanjskega premoženja za nakup ali najem varovanega ali manjšega stanovanja;
  • razvijanje starosti prijaznih mest in skupnosti (po metodologiji SZO), v kateri bodo zagotovljene možnosti za stalno vključenost starejših v vse vidike družbenega življenja v njihovih skupnostih v skladu z njihovimi potrebami, preferencami in sposobnostmi;
  • lažji dostop do stanovanj za mlade in spodbujati sodelovanje različnih generacij tudi s pomočjo alternativnih oblik bivanja in drugih prostorskih rešitev;
  • večja stanovanjska mobilnost, ki bo omogočila bivanje v primernih  stanovanjih vsem generacijam;
  • spodbujanje prenove stanovanjskega fonda, ki omogoča večjo kakovost bivanja v lastnem stanovanju (npr. energetska prenova, funkcionalne prilagoditve stanovanj).
Prilagoditve v prometu in prometni infrastrukturi
  • povečanje dostopnosti (za starejše) do javnega prevoza in v prihodnosti do avtonomnih vozil;
  • zagotavljanje varnega dostopa do objektov s pomočjo dobre zasnove javnih površin in grajenega okolja;
  • redno obnavljanje znanja starejših voznikov o cestno-prometnih predpisih in prilagoditve za starejše pri oblikovanju avtomobilov;
  • zagotavljati enakovredne možnosti za dostop do prometnih storitev v podeželskih in perifernih območjih.
Regionalne prilagoditve
  • krepitev regionalnih gospodarstev v skladu z njihovimi razvojnimi prednostmi in enakomernejše poseljenosti.
Izobraževanje/usposabljanje starejših za samostojno življenje
  • razvijanje in omogočanje dostopnih (finančno, prostorsko, fizično ipd.) izobraževalnih programov za starejše z vsebinami za izboljšanje kakovosti življenja.

 

 


Predstavitev

in javna razprava je potekala 18. maja 2017 v Ljubljani.


Udeležence je nagovoril predsednik Vlade Republike Slovenije dr. Miro Cerar.

Mag. Boštjan Vasle
, direktor Urada RS za makroekonomske analize in razvoj, je predstavil osnutek Strategije dolgožive družbe .

V razpravi so sodelovale:

  • ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anja Kopač Mrak,
  • ministrica za izobraževanje znanost in šport dr. Maja Makovec Brenčič,
  • ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc in
  • ministrica za okolje in prostor Irena Majcen.

Javna razprava o osnutku Strategije dolgožive družbe je potekala do 16. junija 2017.