Skoči na vsebino »

Samostojno, zdravo in varno življenje vseh generacij

Zdravje je pomemben dejavnik razvoja družbe in močno vpliva na položaj posameznika v družbi. Povečanje zdravih let življenja lahko vpliva na zmanjšanje izdatkov za zdravstvo in izboljšanje blaginje vseh generacij. Izkušnje drugih držav kažejo, da lahko ukrepi, ki so usmerjeni v spodbujanje zdravega načina življenja in preventivni zdravstveni programi pomembno vplivajo na kvaliteto življenja in izboljšujejo dolgoročno vzdržnost sistemov socialne zaščite.

 

Strategija dolgožive družbe predvideva usmeritve na naslednjih področjih:


Spodbujanje zdravega načina življenja
  • strukturni ukrepi za zagotavljanje in spodbujanje zdravju prijaznega okolja, okrepitev politik za obvladovanje tveganega vedenja, ozaveščanje o zdravem življenjskem slogu;
  • krepitev programov preprečevanja bolezni z zgodnjim odkrivanjem dejavnikov tveganega vedenja na primarni ravni ter programi zgodnjega odkrivanja raka;
  • oblikovanje programov za povečanje vlaganj delodajalcev v zdravje zaposlenih;
  • okrepitev programov za promoviranje zdravja in zdravega življenjskega sloga (predvsem bolj zdrava prehrana in gibanje);
  • okrepitev področja duševnega zdravja.
Zmanjševanje neenakosti v zdravju
  • oblikovanje ukrepov za krepitev zdravja skozi celotno življenjsko obdobje;
  • oblikovanje medresorske politike za zmanjševanje neenakosti v zdravju, ki zajemajo tudi zagotavljanje kvalitetne vzgoje in izobraževanja otrokom iz socialno šibkejšega okolja;
  • zmanjševanje materialne prikrajšanosti mora postati ključni cilj vseh politik;
  • oblikovanje programov za vključevanje socialno šibkejših v programe telesne vadbe;
  • oblikovanje programov ozaveščanja prebivalstva o zdravi prehrani in za zagotavljanje dostopnosti zdrave prehrane za socialno šibkejše.
Preprečevanje oviranosti
  • oblikovanje programov za preprečevanje oviranosti pri starejših s programi preprečevanja padcev, telesne vadbe, razvojem zgodnje rehabilitacije in dolgotrajne oskrbe v domačem okolju;
  • ureditev področja obravnave oseb z demenco, vključno s potrebo po oblikovanju bolnikom z demenco prijazne skupnosti in storitve, ki bodo povečevale kakovost bivanja bolnikom in njihovim bližnjim.
Naloge sistemov socialne zaščite
  • oblikovanje sistema socialne zaščite, ki posamezniku omogoča in olajšuje prehode med različnimi življenjskimi obdobji  in podpira odločitve o oblikovanju družine;
  • oblikovanje sistema socialne zaščite, ki prispeva k zagotavljanju primernih dohodkov za življenje socialno ogroženim, vendar spodbuja njihovo delovno aktivnost. 
Financiranje sistemov socialne zaščite
  • prilagoditve sistemov socialne zaščite (pokojninsko in zdravstveno zavarovanje, dolgotrajna oskrba) demografskim razmeram z bolj enakomerno porazdelitvijo bremen financiranja med generacijami ter med ekonomsko aktivnimi in neaktivnimi;
  • določiti nova razmerja med viri financiranja za zagotavljanje blaginje prebivalstva na področju pokojnin, zdravja in dolgotrajne oskrbe, pri čemer je cilj zagotoviti dogovorjeno raven blaginje na vseh naštetih področjih;
  • z diverzifikacijo javnih virov in pro cikličnimi mehanizmi zagotoviti stabilnost in dolgoročno vzdržnost vseh sistemov socialne zaščite;
  • dopolnjevati javne vire financiranja sistemov socialne zaščite z spodbujanjem vključenosti širše populacije (aktivni in neaktivni) v zasebna zavarovanja, ki temeljijo na vzajemnih zavarovalnih shemah.
Pokojninski sistem in dostojni dohodki v starosti
  • strukturna reforma pokojninskega sistema, ki ohranja visoko pokritost in kombinira javne in zasebne vire;
  • oblikovanje pokojninskega sistema, ki spodbuja daljše ostajanje v delovni aktivnosti, omogoča postopen prehod v upokojitev in zagotavlja primeren dohodek v starosti;
  • vzpostavitev mehanizma za pretvorbo drugih oblik premoženja posameznika v dohodke v starosti (npr. obratna hipoteka, ki posamezniku omogoča rento v primeru odstopa stanovanjske pravice);
  • spodbujanje varčevanja za starost oziroma kombinacije javnega in zasebnega pokojninskega varčevanja – finančno načrtovanje od začetka aktivne dobe in finančno opismenjevanje v šoli.
Zdravstveni sistem in sistem dolgotrajne oskrbe 
  • ohranjanje in izboljšanje dostopnosti do zdravstvenih storitev in storitev dolgotrajne oskrbe z ustrezno kombinacijo javnih in zasebnih virov v obeh sistemih;
  • široka vključenost populacije v univerzalno zdravstveno kritje in večja solidarnost pri financiranju zdravstvenega varstva;
  • zagotovitev novega dodatnega javnega vira sredstev za sistem dolgotrajne oskrbe, ki bo temeljil na solidarnosti;
  • optimizacija zdravstvene oskrbe, zlasti s krepitvijo primarne ravni, z večjim poudarkom na obvladovanju kroničnih bolezni in razvojem novih načinov spremljanja zdravstvenega stanja bolnikov s pomočjo IKT;
  • vzpostavitev učinkovitega sistema dolgotrajne oskrbe, ki bo spodbujal samostojno življenje na domu (v skupnostnih oblikah) tudi socialno šibkejšim, preprečeval poslabšanje zdravja in oviranosti prejemnikov ter njihovo prezgodnjo institucionalizacijo;
  • večja finančna in strokovna podpora neformalnim oskrbovalcem;
  • spodbujanje lokalnih skupnosti k zagotavljanju programov in storitev za zadovoljevanje potreb po dolgotrajni oskrbi;
  • zagotavljanje zadostne ponudbe kadrov v dolgotrajni oskrbi (migracije in aktivacija starejših).

 

 


Predstavitev

in javna razprava je potekala 18. maja 2017 v Ljubljani.


Udeležence je nagovoril predsednik Vlade Republike Slovenije dr. Miro Cerar.

Mag. Boštjan Vasle
, direktor Urada RS za makroekonomske analize in razvoj, je predstavil osnutek Strategije dolgožive družbe .

V razpravi so sodelovale:

  • ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anja Kopač Mrak,
  • ministrica za izobraževanje znanost in šport dr. Maja Makovec Brenčič,
  • ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc in
  • ministrica za okolje in prostor Irena Majcen.

Javna razprava o osnutku Strategije dolgožive družbe je potekala do 16. junija 2017.