Skoči na vsebino »

Vkjučenost v družbo

Vključenost v družbo (na družbenem, socialnem, gospodarskem in kulturnem področju) je pomembna za dostojno in kakovostno življenje vseh generacij. Predpogoj za vključenost v družbo je dohodkovna varnost posameznika v vseh življenjskih obdobjih.

 

Zato je zmanjševanje materialne prikrajšanosti ključni cilj širše politike države in dogovorjenih prioritet razvoja vseh politik, ki temeljijo na načelu pravičnosti in enakega dostopa.

 

Strategija dolgožive družbe ponuja usmeritve na naslednjih področjih:  


 Medgeneracijsko sodelovanje in povezovanje 
  • razvijanje možnosti in spodbujanje mladih ter starejših k medgeneracijskemu prenosu znanja na različnih področjih in promoviranje primerov dobrih praks (primer Simbioza; vzpostavljanje medgeneracijskih centrov in različnih novih struktur, ki omogočajo sodelovanje in povezovanje (povezava na usmeritve v poglavju Zaposlenost);
  • spodbujanje medsebojne pomoči znotraj in zunaj družine: stari starši - vnuki, skrb za starejše ali invalidne sorodnike (povezava na usmeritve v podpoglavju Zdravstveni sistem in sistem dolgotrajne oskrbe).
Uporaba informacijsko komunikacijskih tehnologij
  • povečanje geografske dostopnosti do IKT in pokritosti s širokopasovno povezavo;
  • povečanje digitalne pismenosti in e-znanja starejših;
  • izboljšanje cenovne dostopnosti in uporabnosti naprav in storitev.
Preprečevanje starostne diskriminacije
  • aktivno ozaveščanje javnosti o problematiki diskriminacije starejših in spodbujanje pozitivne podobe starejših;
  • večja informiranost starejših (in vseh ranljivih skupin) o možnosti pomoči v primeru diskriminacije;
  • izobraževanje ustreznih služb za prepoznavanje diskriminatornih praks.

 

Osebna varnost starejših
  • ozaveščanje starejših in javnosti o problematiki nasilja nad starejšimi;
  • ustvarjanje pogojev za pomoč žrtvam nasilja (pravno, psihološko, varne hiše);
  • izobraževanje o varni uporabi interneta pri komunikaciji in nakupih.
Prostovoljstvo
  • spodbujanje prostovoljskega dela starejših (dostopnost, obveščanje, povečevanje zaupanja javnosti v starejše prostovoljce);
  • spodbujanje kakovostnih prostovoljskih programov za oskrbo in podporo samostojnemu življenju starejših;
  • spodbujanje kakovostnih prostovoljskih programov v vseh življenjskih okoljih, kjer živijo stari ljudje;
  • zagotavljanje rednih usposabljanj za prostovoljce, mentorje in organizatorje prostovoljskega dela. 
Ljubiteljska in kulturna dejavnost
  • zagotavljanje možnosti udeležbe starejših v kulturnih dejavnostih;
  • večja dostopnost do kulturnih storitev;
  • večja dostopnost športa in rekreacije, prilagojenih starejšim ter spodbujanje starejših k udeležbi;
  • razširitev programov vseživljenjske kulturne vzgoje;
  • razširitev programov, ki omogočajo in spodbujajo ustvarjalnost vseh generacij.
Politična in civilna participacija
  • ustvarjanje pogojev za razvoj dialoga in politične ter civilne participacije prebivalstva na vseh ravneh političnega odločanja (informiranost, možnost posredovanja pripomb na zakonodajne predloge, možnost avtonomnih predlogov in pobud);
  • starejšim osebam omogočiti pravice oz. dostop do svojih predstavnikov, ki zastopajo in ščitijo njihove interese.

 

 


Predstavitev

in javna razprava je potekala 18. maja 2017 v Ljubljani.


Udeležence je nagovoril predsednik Vlade Republike Slovenije dr. Miro Cerar.

Mag. Boštjan Vasle
, direktor Urada RS za makroekonomske analize in razvoj, je predstavil osnutek Strategije dolgožive družbe .

V razpravi so sodelovale:

  • ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anja Kopač Mrak,
  • ministrica za izobraževanje znanost in šport dr. Maja Makovec Brenčič,
  • ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc in
  • ministrica za okolje in prostor Irena Majcen.

Javna razprava o osnutku Strategije dolgožive družbe je potekala do 16. junija 2017.