Skoči na vsebino »

Zaposlenost, delovna aktivnost

Spremenjena starostna struktura prebivalstva in posledično zmanjšanje ponudbe delovne sile ob sedanji urejenosti  trga dela in pokojninskega sistema bi lahko sčasoma znižala potencial za gospodarsko rast, zato so potrebne prilagoditve na trgu dela in na področju izobraževanja, ki bodo zagotovile daljše ostajanje v aktivnosti in učinkovito izkoriščanje potenciala vseh generacij.

 

Usmeritve strategije dolgožive družbe so podlaga za oblikovanje ukrepov. Ob tem je treba upoštevati, da bodo na posameznih področjih ukrepi zaradi demografskih sprememb prilagojeni različnim starostnim skupinam.


Zagotavljanje zadostne delovne sile
  • spodbujanje daljše delovne aktivnosti (tudi s podpiranjem več karier v življenjskem obdobju, omogočanjem kontinuiranega izobraževanja in usposabljanja, z uvajanjem fleksibilnejših oblik dela za starejše in upokojence) s ciljem večje delovne aktivnosti starejših;
  • zagotavljanje možnosti za večjo participacijjo na trgu dela, še posebej med starejšim in mlajšim prebivalstvom s ciljem večje stopnje delovne aktivnosti mladih in starejših, zmanjševanje neskladij med ponudbo in povpraševanjem  na trgu dela,
  • spodbujanje priseljevanja za namene zaposlitve in  zmanjšanja neskladij na trgu dela;
  • oblikovanje pogojev za zmanjšanje odseljevanja državljanov Slovenije;
  • spodbujanje vračanja izseljenih državljanov Slovenije;
  • zagotavljanje možnosti za integracijo tujcev.

 

Prilagoditve delovnih mest in delovnega časa
  • uvajanje prilagodljivega delovnega časa in prostora;
  • oblikovanje ustreznih pogojev dela (zagotavljanje varstva in zdravja na delovnem mestu);
  • omogočanje fleksibilnega delovnega časa in prostora zaposlenim, ki skrbijo za sorodnike ali sosede;
  • prilagajanje delovnih mest in procesov starejši delovni sili;
  • prilagajanje delovnih mest in procesov zaradi tehnološkega napredka in digitalizacije. 

 

Medgeneracijski prenos znanja in spodbujanje ustvarjalnosti na delovnem mestu
  • promoviranje in podpiranje pozitivnega mnenja o staranju, starejših in njihovemu prispevku k družbi tudi z delovno aktivnostjo;
  • preprečevanje starostne diskriminacije na delovnem mestu;
  • krepitev upravljanja z različnimi starostnimi skupinami (prilagajanje kadrovskih načrtov, krepitev medgeneracijskega prenosa znanja v podjetjih);
  • spodbujanje prenosa znanja med generacijami (npr. mentorske sheme, ustvarjalni laboratoriji);
  • spodbujanje ustvarjalnosti vseh generacij na delovnem mestu.

 

Dostop do izobraževanja in usposabljanja
  • vzpostavitev sistemskih možnosti za kontinuirano izobraževanje in usposabljanje na delovnem mestu ter  možnosti za izobraževanje za spremembo delovne kariere (z jasno določitvijo nalog države, posameznika in delodajalcev);
  • prilagoditev izobraževalnega sistema potrebam po kontinuiranemu izobraževanju in usposabljanju;
  • krepitev (kulture) vseživljenjskega učenja posameznikov v družbi in podjetjih;
  • prilagoditev izobraževalnih sistemov v smeri večjega spodbujanja ustvarjalnosti in podjetnosti,
    povečanje vključenosti starejših v vseživljenjsko učenje za večjo zaposljivost, in omogočanje vseživljenjske karierne orientacije za karierni razvoj in spremembo kariere;
  • vlaganje v povečanje zaposljivosti nizko izobraženih in starejših preko krepitve delovanja aktivne politike zaposlovanja;
  • prilagajanje  izobraževalnih programov spremembam, ki jih prinaša digitalizacija.

 

Nove možnosti za razvoj delovnih mest
  • večja podpora razvoju javno-zasebnega partnerstva in zasebništva, ki ob ustrezni regulaciji in nadzoru lahko uspešno pokrije del naraščajočih potreb v zdravstvu in dolgotrajni oskrbi;
  • večja podpora delovanju nevladnih organizacij in društev, ki ob delni podpori javnih virov in tudi evropskih sredstev delujejo na področju zdravstva in dolgotrajne oskrbe;
  • krepitev družbenega (socialnega) podjetništva, ki spodbuja medgeneracijsko sodelovanje in katerega primarni cilje je družbena korist;
  • razvijanje formalnih in neformalnih izobraževalnih programov za izvajanje socialno varstvenih storitev delo s starejšimi;
  • spodbujanje nastajanja novih delovnih mest na področju  zelene ekonomije oziroma krožnega gospodarstva.

   


Predstavitev

in javna razprava je potekala 18. maja 2017 v Ljubljani.


Udeležence je nagovoril predsednik Vlade Republike Slovenije dr. Miro Cerar.

Mag. Boštjan Vasle
, direktor Urada RS za makroekonomske analize in razvoj, je predstavil osnutek Strategije dolgožive družbe .

V razpravi so sodelovale:

  • ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anja Kopač Mrak,
  • ministrica za izobraževanje znanost in šport dr. Maja Makovec Brenčič,
  • ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc in
  • ministrica za okolje in prostor Irena Majcen.

Javna razprava o osnutku Strategije dolgožive družbe je potekala do 16. junija 2017.