Skoči na vsebino »

Strategija pametne specializacije S4


 Strategija pametne specializacije S4 (1.5 MB) je izvedbeni dokument na področjih raziskav in razvoja, industrijske politike, spodbujanja podjetništva, politike zaposlovanja, izobraževanja, razvoja podeželja in mednarodnih odnosov ko gre za spodbujanje inovacij. Predstavlja temelj za osredotočenje razvojnih vlaganj na področja, kjer ima Slovenija kritično maso znanja, kapacitet in kompetenc in na katerih ima inovacijski potencial za pozicioniranje na globalnih trgih ter s tem krepitev svoje prepoznavnosti. 

  

Vlada RS je dokument potrdila 20. septembra 2015, 3. novembra 2015 pa je bila potrjena tudi s strani Evropske komisije, ki je slovensko strategijo pametne specializacije označila kot eno boljših na ravni EU. 

  


Prednostna področja S4

Skupni imenovalec S4 so trajnostne tehnologije in storitve za zdravo življenje, ki naj Slovenijo umestijo kot zeleno, aktivno, zdravo in digitalno regijo, z vrhunskimi pogoji za ustvarjanje in inoviranje, usmerjeno v razvoj srednje in visoko tehnoloških rešitev na nišnih področjih.

  

A. Zdravo bivalno in delovno okolje


1. Pametna mesta in skupnosti z IT platformami ter pretvorbo, distribucijo in upravljanjem energije.

2. Pametne zgradbe in dom z lesno verigo z naprednimi bivalnimi enotami, sistemi upravljanja zgradb, pametnimi napravami ter gradbenimi materiali in produkti.

  

B. Naravni in tradicionalni viri za prihodnost


3. Mreže za prehod v krožno gospodarstvo s predelavo biomase, razvojem novih bioloških materialov, tehnologijami za uporabo sekundarnih surovin ter pridobivanjem energije iz alternativnih virov.

4. Trajnostna pridelava hrane s trajnostno pridelavo in predelavo prehranskih produktov v funkcionalna živila ter tehnologijami za trajnostno rastlinsko in živinorejsko proizvodnjo.

5. Trajnostni turizem z informacijsko podprtim trženjem in mreženjem, naložbami za dvig kakovosti storitev, tehnološkimi rešitvami za trajnostno rabo virov v nastanitvenih zmogljivostih ter zeleno shemo slovenskega turizma.

  

C. (S)Industrija 4.0

  

6. Tovarne prihodnosti z optimizacijo in avtomatizacijo proizvodnje in proizvodnih procesov, vključno z omogočitvenimi tehnologijami.

7. Zdravje – medicina z biofarmacevtiko, diagnostiko in terapevtiko v translacijski medicini, zdravljenjem raka, odpornimi bakterijami ter zdravili naravnega izvora in naravno kozmetiko.

8. Mobilnost z nišnimi komponentami in sistemi za motorje z notranjim izgorevanjem, sistemi za e-mobilnost in hranjenje energije, sistemi in komponentami za varnost in udobje ter materiali za avtomobilsko industrijo.

9. Razvoj materialov kot produktov s predelavo kovin in zlitin ter pametnimi multi-komponentnimi materiali in premazi. 

  


Sveženj ukrepov

Na podlagi S4 bo v obdobju 2016–2018 izvedenih za 656 milijonov evrov razvojnih naložb letno, od česar na javna sredstva odpade 366 milijonov, z upoštevanjem finančnega vzvoda pri finančnih instrumentih pa 455 milijonov evrov, ki pomenijo neposredno spodbudo za razvoj na prednostnih področjih. 

  

Sredstva bodo namenjena predvsem za raziskave, razvoj in inovacije v verigah in mrežah vrednosti, podpore naložbam, raziskovalno infrastrukturo, raziskovalni potencial raziskovalcev in mednarodno mobilnost, znanje in kompetence zaposlenih, mlade in ustvarjalnost ter za optimizacijo podpornega okolja za podjetništvo in inovacije.

  

Poudarjeni pa bodo tudi nefinančnih ukrepi, usmerjeni v inovativna in zelena javna naročila, davčne olajšave, gospodarsko diplomacijo in promocija, izdajo dovoljenj in odpravo regulacijskih ovir ter učinkovito pravosodje.

  

Slovenija si želi do leta 2023 izboljšati konkurenčnost na globalnih trgih s povečanim obsegom znanja in tehnologij v izvozu, in sicer povečati delež visokotehnološko intenzivnih proizvodov v izvozu (od 22,3 odstotka na povprečno raven EU-15, ki znaša 26,5 odstotka) in povečati delež izvoza storitev z visokim deležem znanja v celotnem izvozu (od 21,4 odstotka na 33 odstotkov, kar pomeni prepolovitev zaostanka do povprečja EU). Prav tako si bo prizadevala dvigniti podjetniško aktivnost s sedanjih 11 odstotkov vsaj na raven povprečja EU, to je 12,8 odstotka.

  


Upravljanje

Skupen nastop in dolgoročno sodelovanje gospodarstva, raziskovalnih in izobraževalnih organizacij in drugih relevantnih partnerjev na posameznem prednostnem področju bo spodbujen preko vzpostavitve strateških partnerstev

  

Ta bodo spodbudila sodelovanje med samimi deležniki, pri zastopanju skupnih interesov v tujini, predstavljala pa bodo tudi partnerja in sogovornika državi pri vodenju razvojne politike, ki bo prisluhnila potrebam in priložnostim vsakega od prednostnih področij. Funkcije strateških partnerstev se tako konkretno nanašajo na internacionalizacijo, povezovanje in razvoj skupnih raziskovalno-razvojno inovacijskih iniciativ, vključno z osredotočenjem raziskovalnih kapacitet, razvoj človeških virov ter zastopanje skupnih interesov do države (npr. pobude za izvedbo inovativnih javnih naročil, potrebne spremembe sektorske zakonodaje, gospodarska diplomacija, prednostna obravnava pri izdaji soglasij za izvedbo naložb). Pri tem ne bo šlo za vzpostavljanje novih struktur, ampak praviloma za krepitev obstoječih, odločilno vlogo pri tem pa ne bo imela država, ampak gospodarstvo.

  

Z vlaganji, tako zasebnimi kot javnimi, ter strateškim povezovanjem, bo tako Slovenija na prioritetnih področjih lahko dolgoročno uspešno zagotavljala kvalitetna delovna mesta in visoko dodano vrednost, kar je pogoj za dvig življenjskega standarda ljudi na raven, ki jo pričakujemo in si jo tudi zaslužimo.