Skoči na vsebino »

Trgovinski sporazum EU - ZDA (TTIP)

Čezatlantsko trgovinsko in naložbeno partnerstvo (v nad. čezatlantsko partnerstvo) oz. TTIP (Transatlantic Trade and Investment Partnership) je trgovinski sporazum, o katerem se pogajata Evropska unija in Združene države Amerike. Namen pogajanj je odprava trgovinskih ovir (tarif, nepotrebnih predpisov, omejitev naložb …) v številnih gospodarskih sektorjih, s čimer naj bi se olajšala nakup in prodaja blaga in storitev med EU in ZDA. 

  


Sporazum ima zaenkrat tri dele:

  • dostop na trg: liberalizacija trgovine z blagom zajema odpravo carin, za občutljive izdelke se bodo carine zniževale postopoma, lahko tudi v okviru kvot. Možna bo uporaba ukrepov trgovinske zaščite. Sporazum bo pomenil višjo stopnjo liberalizacije storitev. Predvideva tudi liberalizacijo in zaščito investicij ter dostop na trg javnih naročil na vseh administrativnih ravneh.
  • regulatorna vprašanja in netarifne ovire: pomemben element sporazuma je spodbujanje regulatorne skladnosti zakonodaje za blago in storitve preko medsebojnega priznavanja, harmonizacije in drugih načinov regulatornega sodelovanja. Prinaša zavezo k odpravi netarifnih ovir. Vseboval bo sektorske določbe, pri čemer so izpostavljeni avtomobilski, kemični, farmacevtski sektor, sektor medicinskih pripomočkov, kozmetični sektor, pesticidi, tekstil, informacijsko-komunikacijske tehnologije, finančne storitve, sektor strojev in elektronskih naprav.
  • pravila: sporazum bo obsegal tudi določbe o pravicah intelektualne lastnine, carinskih in trgovinskih olajšavah, pravilih o varstvu konkurence, trgovini in trajnostnem razvoju, energiji in surovinah, malih in srednjih podjetjih, gibanju kapitalskih tokov in plačilih, transparentnosti, prehodne in končne določbe, institucionalne določbe ter reševanje sporov.

 

Zakaj sta EU in ZDA začeli s pogajanji

Ko je v WTO, t.i. Razvojna agenda iz Dohe, prišlo do zastoja pogajanj, so se države začele bolj aktivno povezovati preko dvostranskih ali večstranskih pogajanjih o prosti trgovini. 

 

Gospodarski odnosi med EU in ZDA so že sicer intenzivni, saj njuni gospodarstvi sedaj predstavljata približno tretjino vse svetovne blagovne menjave. Se pa ta delež v okviru svetovne trgovine znižuje  in EU počasi zgublja svojo pozicijo najpomembnejše trgovinske velesile na svetu. 

 

Po preučitvi stanja in na podlagi priporočila Delovne skupine na visoki ravni za rast in zaposlovanje (HLWG – High Level Working Group) , ki je ugotovila, da bi celovit sporazum, ki obravnava široko paleto dvostranskih trgovinskih in naložbenih politik ter vprašanj skupnega pomena glede tretjih držav prinesel največje vzajemne koristi, sta EU in ZDA julija 2013 začeli s pogajanji.

 


Kdo sedi za pogajalsko mizo

 

Na področju trgovinske politike se v imenu EU in njenih 28 držav članic pogaja Evropska komisija: en glas, ki predstavlja 500 milijonov prebivalcev, je učinkovitejši, kot če bi se vsaka država članica poskušala pogajati ločeno. Čezatlantsko partnerstvo ni izjema, zato Komisija na čelu z evropskim komisarjem za trgovino tudi tokrat v pogajanjih zastopa EU.

 

Komisija se pogaja na podlagi smernic, ki jih je sprejel Svet, v katerem so zastopane vlade vseh držav članic. Vodilno vlogo ima njen direktorat za trgovino. Tesno sodeluje z drugimi direktorati Komisije, zlasti s tistimi, ki so pristojni za področja v središču pogajanj.

 

 Seznam vodilnih pogajalcev EU (204 KB) je dostopen javnosti. Na strani ZDA je glavni pogajalec trgovinski predstavnik ZDA .

 

Evropska komisija države članice v Svetu in Evropski parlament obvešča o poteku pogajanj. Ko bodo pogajalci sestavili sporazum, bo Svet skupaj z Evropskim parlamentom preučil ter sprejel ali zavrnil končno različico sporazuma. Na ameriški strani bo to delo opravil kongres ZDA.

 

Kdo določa pogajalske vsebine pogajanj med EU in ZDA

Glede na to, da pogajanja vodi Evropska komisija, le-ta v dogovoru z ameriškim trgovinskim predstavnikom določi vsebine pogovorov v naslednjem krogu pogajanj. Ker je želja, da se pogajanja zaključijo v čim krajšem času, se običajno pogajajo o vseh področjih sporazuma, razen o tistih, kjer obstajajo objektivni razlogi, da so izvzete: npr. področje ISDS ni bil predmet pogajanj, ker je Evropska komisija izvedla javno razpravo glede te teme. 

 

ISDS je eden od pomembnejših elementov zaščite tujih investicij, ki tujim investitorjem omogoča direkten dostop do mednarodne arbitraže v okviru Mednarodnega centra za reševanje investicijskih sporov –ICSID, ki spada pod okrilje Svetovne banke. Tuji investitorji lahko brez soglasja države spor predložijo v reševanje arbitražnemu tribunalu, če ocenjujejo, da so jim kršene pravice povezane z nediskriminatorno obravnavo investicij, s povračilom škode v primeru razlastitve, z zagotavljanjem pravične in enakopravne obravnave ter z zagotavljanjem prostega prenosa plačil povezanih z investicijo.  
Zaradi vse večjih pomislekov o upravičenosti vključitve ISDS v sporazum, v okviru institucij EU potekajo razprave o tem, kako bi se lahko preprečile potencialne zlorabe obstoječega sistema reševanja sporov–ISDS. Med novosti, ki bi »izboljšale« obstoječi sistem spadajo:  izključitev  paralelnih postopkov (če poteka spor pred domačimi sodišči, ga ni možno predložiti hkrati v obravnavo arbitražnemu tribunalu), sprejetje etičnega kodeksa za izbiro arbitrov, uveljavitev pravil o transparentnosti, sprejetih v okviru Združenih narodov - UNCITRAL ter izključitev uporabe ISDS za t.i. slamnata podjetja ali »poštne nabiralnike«. Poleg tega naj bi se proučila možnost uvedbe pritožbe zoper odločbo arbitražnega sodišča.

 

 


Slovenija in TTIP

Slovenija se kot članica EU aktivno vključuje in predstavlja svoja stališča v pogajanjih na ravni EU. Pogajalci EU pa nato skupno evropsko stališče predstavljajo in zagovarjajo na srečanjih z ameriško stranjo, izmenično v Bruslju in Washingtonu. 

 

Na spletni strani Evropske komisije  lahko sledite zadnjim napredkom v pogajanjih. 

 

 


Zakaj je TTIP pomemben za Slovenijo

Pogajanja z ZDA so za Slovenijo pomembna, ker je izvoz gonilna sila slovenskega gospodarstva, ta sporazum pa bo slovenskim podjetjem olajšal dostop do ameriškega trga, posredno pa bodo imela korist tudi podjetja, ki delujejo kot poddobavitelji evropskih podjetij (npr. v avtomobilski industriji, za katero je predviden poseben aneks). Poleg tega je trenutno slovenski izvoz močno skoncentriran predvsem na evropski trg, sporazum pa bo pomenil spodbudo za večjo diverzifikacijo izvoza, kar bo za Slovenijo pomenilo večjo stabilnost v kriznih časih in večjo neodvisnost od evropskega gospodarstva.

 

 

Že sedaj velik delež slovenskega izvoza v ZDA realizirajo podjetja v elektro industriji. Za ta sektor naj bi se pripravil poseben aneks, ki bi ciljno poskušal zniževati ovire s katerimi se  podjetja v sektorju soočajo. 

Drugi pomemben sektor za Slovenijo je še sektor zdravil, ki bo prav tako obravnavan posebej in je zato lahko učinek sporazuma na tem področju večji. Pri tem bo pomembno, da bo sporazum čim bolj odražal potrebe naše industrije. 

Kot rečeno, je sektorski aneks predviden tudi za avtomobilsko industrijo, ki je v Sloveniji zelo pomembna. Ker pa ni neposrednega izvoza v ZDA, je učinek sporazuma za ta sektor vprašljiv. Pričakuje se sicer, da bo avtomobilska industrija EU imela večje koristi od tega sporazuma, kar lahko ugodno vpliva tudi na slovensko industrijo, vendar le če bo ta uspela zadržati svojo pozicijo v proizvodni verigi. Sicer je učinek lahko ravno nasproten. 


Kdo se pogaja oz. predstavlja stališča Slovenije

Pogajanj vodi Evropska komisija, mandat pa so ji podelile države članice EU. Med pogajanji Evropska komisija redno obvešča države članice o napredku v pogajanjih in se z njimi posvetuje glede vseh točk sporazuma v okviru pristojnih delovnih teles: Odbor za trgovinsko politiko v različnih sestavah. Člani teh odborov so predstavnimi MGRT, ki zagovarjajo stališča, usklajena s pristojnimi resorji. 

MGRT stališča oblikuje sproti glede na potek pogajanj. Za oblikovanje stališč poteka redna komunikacija med MGRT in ostalimi ministrstvi, vključujejo pa se tudi GZS in nevladne organizacije. 

 

 


Kakšne bodo priložnosti v ZDA za slovenska podjetja?

Že sedaj velik delež slovenskega izvoza v ZDA realizirajo podjetja v elektro industriji. Za ta sektor naj bi se pripravil poseben aneks, ki bi ciljno poskušal zniževati ovire s katerimi se  podjetja v sektorju soočajo. Drugi pomemben sektor za Slovenijo je še sektor zdravil, ki bo prav tako obravnavan posebej in je zato lahko učinek sporazuma na tem področju večji. Pri tem bo pomembno, da bodo določbe sporazuma v čim večji meri odražale potrebe naše industrije.

 

Sektorski aneks je predviden tudi za avtomobilsko industrijo, ki je v Sloveniji zelo pomembna, ker pa ni neposrednega izvoza v ZDA, je vprašljiv učinek sporazuma. Pričakuje se, da bo avtomobilska industrija EU imela večje koristi od tega sporazuma, kar lahko ugodno vpliva tudi na slovensko industrijo, vendar le če bo ta uspela zadržati svojo pozicijo v proizvodni verigi. V nasprotnem primeru je učinek lahko ravno nasproten.

 

 

 

 


Kje so zdaj največje ovire za slovenska podjetja v ZDA in obratno?

Trenutno so bile identificirane naslednje ovire:

  • carine
  • carinski pregledi: pogosti, občasni, naključni kontrolni pregledi kontejnerjev, kontejnerji čakajo v skladišču do 3 tedne, kar prinaša še dodatne stroške in onemogoča pravočasno dobavo blaga   
  • dvojni postopki pri izvozni kontroli za blago z dvojno rabo
  • dodatni stroški pred sprostitvijo blaga v promet zaradi licenciranja
  • neustrezno je urejeno področje certificiranja na področju elektro industrije (Underwriters Laboratories) ne sprejema evropskih certifikatov za dele in zahteva dodatne teste ne le za končni izdelek pač pa tudi za dele, kar močno podraži sestavni del – standardi bi morali biti harmonizirani in javno objavljeni.
  • različni tehnični predpisi (npr. področje avtomobilov, kljub primerljivi stopnji varnosti so avtomobili zelo različni in je izredno težko v EU registrirati ameriški avto ali obratno)

 

 

 


Kaj se bo zgodilo z geografsko zaščitenimi proizvodi, predvsem prehranskimi?

Področje geografskih označb je eno od pomembnejših poglavij v sporazumu, vendar je na seznamu zaščitenih proizvodov omejeno število izdelkov, ki so izbrani na podlagi ekonomskega pomena (izdelki, ki se največ izvažajo v ZDA). Razen vin, ki so bila vključena v obstoječ sporazum o vinu , drugih slovenskih izdelkov ni na seznamu. Slovenija ima  interes, da se v prihodnosti na seznam vključi kranjska klobasa, ki je trenutno še v postopku priznavanja in je zato za enkrat še ne moremo vključiti. 

Seznam zaščitenih proizvodov je odprt, zato si bomo naknadno prizadevali, da se omenjeni izdelek vključi nanj.

 

 

 


TTIP in ohranjanje standardov

 

TTIP in transparentnost

 


 

 

 




Dokumenti

 Pogajalska ekipa (ang.) (204 KB)

 Pogajalske smernice (ang.) (554 KB)

 TTIP na kratko (ang.) (194 KB)

 

 Vpliv TTIP na slovensko gospodarstvo (3.7 MB) 




Kako lahko sodelujete?

Twitter: @EU_TTIP_team 

Srečanja s pogajalsko ekipo  (ang)

Kontaktirajte svojega evropskega poslanca