Skoči na vsebino »

Uresničevanje prioritet

Korak za korakom do uresničitve prioritet


Vlada RS si je ob nastopu mandata zastavila  prioritete (127 KB), ki jih postopno uresničuje v okviru pristojnih resorjev in dialogu s socialnimi partnerji ter zainteresirano javnostjo.



Zagotovitev in ohranitev stabilnosti javnih financ


»Rebalans proračuna je stabilen in razvojno naravnan. Nagovarja vse generacije ter je prijazen za vse državljanke in državljane,« je sprejem rebalansa pospremil minister za finance dr. Andrej Bertoncelj. 
Vlada je v rebalansu proračuna za letošnje leto zaradi boljše gospodarske napovedi predvidela višje prihodke, zaradi lani sprejetih predpisov in sklenjenih dogovorov z reprezentativnimi združenji in sindikati pa se zvišujejo tudi dovoljeni izdatki.


Vlada je pri pripravi  rebalansa proračuna za leto 2019 (3.6 MB) upoštevala sprejete ukrepe glede povprečnine, letnega dodatka in izredne uskladitve pokojnin, dogovor o politiki plač v javnem sektorju, višji minimalni dohodek in višjo minimalno plačo, zvišanje obrambnih izdatkov, med katere sodi tudi kibernetska varnost, in dodatne investicije v zdravstvo. Zagotovljenih je tudi več sredstev za prednostne naloge na področju znanosti in infrastrukture.


Za uravnoteženost javnih financ, h kateri državo zavezuje tudi fiskalno pravilo, je Vlada RS poskrbela tudi z napovedano  davčno optimizacijo (858 KB), ki predvideva tako  spremembo davčne lestvice in dvig splošne olajšave (901 KB) kot tudi dvig  stopnje obdavčitve kapitalskih dobičkov (903 KB).

 


 Projekcija predlaganih ukrepov (891 KB) kaže, da bo štiričlanska družina na letni ravni dobila najmanj 946 evrov več neto razpoložljivega dohodka.

 

 


 

Finančno vzdržen in solidaren pokojninski sistem

 

Zaradi hitrega staranja prebivalstva, nizke stopnje delovne aktivnosti starejših ter zagotavljanja ustreznosti in vzdržnosti socialnih zavarovanj in sistema socialnega varstva je Vlada RS pripravila  spremembe pokojninske zakonodaje (894 KB).


Kot je na predstavitvi sprememb poudarila ministrica Ksenija Klampfer , se ključna sprememba nanaša na postopen dvig odmernega odstotka za oba spola ter ohranjanje polne pokojninske dobe pri 40 letih za večino delovno aktivnih.


 

Razbremenitev stroškov dela

Razbremenitev stroškov dela je pomemben ukrep za izboljšanje konkurenčnosti države, pa tudi za zagotavljanje dostojnejšega plačila za delo. Prvi med ukrepi na tem področju je  razbremenitev regresa  vseh prispevkov za socialno varnost in dohodnino v višini povprečne plače (150 KB) (1692 evrov). Ukrep bo veljal že za leto 2019.

 

Ureditev trga dela


V okviru zakonodaje na  področju socialne varnosti in trga dela (219 KB) vlada predlaga ukrepe, ki bodo vplivali na hitrejšo aktivacijo delovno aktivnega prebivalstva, in preprečevanje prekarnih zaposlitev in podaljšanje delovne aktivnosti oseb, starejših od 50 let.


 

Infrastruktura: Potrjen investicijski program za 2. tir


Na področju infrastrukture je bil s strani vlade soglasno potrjen investicijski program  za graditev noveželezniškepovezave med Divačo in Koprom. Pripravljavec investicijskega programa Deloitte je ocenil, da je investicija ekonomsko in finančno upravičena.


Ministrica Bratušek je po seji vlade predstavila tudi vire financiranja projekta , ki ga bodo nazadnje v celoti poplačali uporabniki infrastrukture, in sicer iz novih dajatev. Prevozniki tovora po cesti, železnici in skozi Luko Koper bodo plačevali pribitek k cestnini in takso za pretovor, poleg tega pa še uporabnino za drugi tir in povečano uporabnino na jedrnem železniškem (TEN-T) omrežju.

V februarju 2019 je Evropska investicijska banka projekt drugi tir uvrstila na seznam projektov, ki jih bo financirala . Predvidena višina financiranja je 250 milijonov evrov. S sklepom vlade o uvedbi povečanja uporabnine , ki se bo pričela uporabljati s 1. januarjem 2020, pa je bil v marcu 2019 zagotovljen še tretji vir prihodkov omenjenega projekta.


 

 

V letu 2019 več sredstev za znanost in raziskave

 

Vlada RS z rebalansom za leto 2019 povečuje proračunska sredstva za znanstveno-raziskovalno dejavnost. Z dodatnim financiranjem bodo podprte aktivnosti, ki so bile v preteklosti najbolj zapostavljene oziroma področja, kjer je potreba po dodatnih financah najbolj akutna. Dejstvo je, da s povečanjem sredstev v letu 2019 ne bodo odpravljene vse pomanjkljivosti in zaostanki preteklih let. Začeli pa bomo s procesi, ki bodo ob predvideni znatni rasti sredstev v naslednjih letih pomenili dvig konkurenčnosti in privlačnosti slovenskega raziskovalnega okolja.

 

Osrednje prioritete na področju znanosti v letu 2019 so:

  • sistemsko financiranje znanstveno-raziskovalne dejavnosti v Sloveniji za omogočanje razvoja odlične znanosti, prenosa znanja v družbo in gospodarstvo za vzpostavljanje družbe prihodnosti;
  • spodbujanje vključevanja slovenskih raziskovalcev v evropski raziskovalni prostor za krepitev internacionalizacije slovenske znanosti in s tem povezane sinergije med različnimi razvojnimi sredstvi;
  • sofinanciranje podoktorskih projektov za v tujini izobražene Slovenke in Slovence;
  • prispevek k izgradnji vrhunske evropske raziskovalne infrastrukture za omogočitev dostopa slovenskih raziskovalcev do vrhunske evropske raziskovalne infrastrukture ter obenem razvoj specifičnih znanj v Sloveniji, ki bodo uporabljena v globalnem kontekstu;
  • sofinanciranje 9 raziskovalno-razvojnih programov, ki spodbujajo konzorcijske partnerje k vključevanju v globalne verige vrednosti oz. znanja in s tem k internacionalizaciji slovenskega gospodarstva in raziskovalne sfere ter h krepitvi podpornega okolja za inovacijsko razvojne procese;
  • sofinanciranje izgradnje centra odličnosti InnoRenew CoE in nabava vrhunske raziskovalne opreme, ki bo prispevala k znanstveni odličnosti, dvigu kompetenc slovenskih udeležencev in razvoj znanja na področjih, kjer je Slovenija zaradi naravnih danosti lahko globalni voditelj;
  • sofinanciranje nadgradnje obstoječih HPC zmogljivosti z vzpostavitvijo superračunalniškega vozlišča HPC RIVR in podatkovnega skladišča za potrebe slovenskega raziskovalno-inovacijskega in gospodarskega prostora po načelu odprtih raziskovalnih podatkov ter vzpostavitev pogojev  za učinkovito sodelovanje v okviru EuroHPC. V ta namen je pristojno ministrstvo že podpisalo sporazum o sodelovanju z Italijo.  

 

Naša hrana, podeželje in naravni viri po letu 2021

 

Družbeno okolje, zunanji in notranji izzivi zahtevajo prenovljen pristop pri opredeljevanju prihodnje kmetijske politike ter drugih javnih politik, ki urejajo razmere v slovenskem kmetijstvu in na podeželju. Nov temeljni strateški okvir delovanja kmetijstva in podeželja predstavlja  Resolucija: naša hrana, podeželje in naravni viri po letu 2021 (2.0 MB), ki jo je predstavila ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Aleksandra Pivec. 


Dokument po besedah ministrice predstavlja razvojno usmeritev slovenske pridelave in predelave hrane ter povezanega podeželskega prostora in je podlaga za prihodnjo pripravo nacionalnih ukrepov.

Resolucija v središče postavlja štiri cilje nove razvoje vizije:

  • Odporna in konkurenčna pridelava in predelava hrane
  • Trajnostno upravljanje z naravnimi viri in zagotavjanje javnih dobrin
  • Dvig kakovosti življenja in gospodarske aktivnosti na podeželju
  • Krepitev oblikovanja in prenosa znanja

Je odgovor na spremembe v družbi in okolju, katerih se dotika tudi pridelava in predelava hrane. Poudarja modernizacijo, podjetniške pristope, pomen ohranjanja dualne strukture kmetijstva in celovitost živilskih verig.



Kot je na predstavitvi povedala ministrica Pivec, sta od 22. marca 2019 v javni razpravi tudi predlog novega krovnega zakona s področja kmetijske zemljiške politike  ter predlog povsem novega  zakona o zemljiščih za raziskave in izobraževanje (42 KB), ki bo javnim raziskovalnih in izobraževalnih zavodom, katerih ustanoviteljica je Republika Slovenija in ki izvajajo javnoveljavne programe na sekundarni in terciarni ravni izobraževanja ali  izvajajo raziskovalno oz. znanstveno dejavnost s področja kmetijstva in gozdarstva, omogočila brezplačno upravljanje s kmetijskimi in gozdnimi zemljišči v obsegu, potrebnem za izvajanje pedagoških procesov.




 

2021 - Predsedovanje Slovenije Svetu EU


Vlada RS je 7. marca 2019 potrdila  Projektno nalogo za izvedbo priprav in predsedovanje Slovenije Svetu EU (577 KB). Prva ocena sredstev za projekt predsedovanja, vključno s stroški dela in usposabljanj vseh kadrov, vključenih v predsedovanje, za obdobje 2019 – 2022 je 80 milijonov evrov. Vodja projekta državni sekretar Igor Mally je na novinarski konferenci po seji vlade  poudaril, da bo Slovenija predsedovanje Svetu EU izkoristila za krepitev ugleda kot aktivne države članice EU. Cilj sprejetega koncepta je tudi, da dosežemo dolgotrajne, pozitivne učinke na življenje ljudi in skupnosti.

Priprave in izvedba predsedovanja bodo hkrati naložba v krepitev znanja, veščin in zmogljivosti slovenske javne uprave ter povečanje njenih zmogljivosti za delovanje v EU na dolgi rok.


Vladne prioritete

 

 


Slovenija na mednarodnih lestvicah