Arbitraža

Z začetkom ustne obravnave pred Stalnim arbitražnim sodiščem  Slovenija in Hrvaška vstopata v zaključni del reševanja mejnega vprašanja. Državi sta od uveljavitve arbitražnega sporazuma dalje pripravljali argumentacijo in predložili dokumente v podporo svojim stališčem, sedaj pa sta pred ključnim delom postopka – ustno obravnavo pred arbitražnim sodiščem. Razsodba naj bi bila znana šele leta 2015.

 

 

 

Zgodovina

Reševanje odprtih mejnih vprašanj med Slovenijo in Hrvaško lahko razmejimo na  štiri obdobja:

  • obdobje med letoma 1992 in 2001, ki se je zaključilo s  sporazumom Drnovšek - Račan (617 KB),
  • obdobje 2002 - 2008, ko ni bilo vsebinskih pogajanj, sta se pa vladi dogovorili za reševanje spora s pomočjo tretje strani
  • obdobje med koncem leta 2008 in 2009, ko je bil podpisan  arbitražni sporazum (75 KB).
  • obdobje od 2010 – 2014, ko je arbitražni sporazum postal mednarodnopravno veljavni sporazum in je potekal postopek arbitraže.

 

 

Kronologija reševanja mejnega vprašanja (1991 - 2014)

Sedež SAS v Haagu (Foto: Richard Semik)

Kako poteka arbitraža

Slovenija in Hrvaška sta se z ratifikacijo arbitražnega sporazuma dogovorili, da odprto mejno vprašanje preneseta pred arbitražno sodišče. Po sporazumu se v primeru, da sporazum ne določa drugače uporabljajo  Izbirna pravila Stalnega arbitražnega sodišča za razsojanje v sporih med dvema državama (148 KB). Državi sta se tudi dogovorili, da bo tajništvo arbitražnega sodišča opravljalo Stalno arbitražno sodišče (SAS) v Haagu.

Pisni del postopka končan

Pisni del postopka se je začel 11. februarja 2013 s predajo memorandumov arbitražnemu sodišču, v katerem sta državi predstavili svoja stališča glede poteka meje. Vsebina dokumentov je sicer tajna, ni pa skrivnost, da gre za zelo obsežne dokumente: slovenski memorandum obsega preko 650 strani, okoli 5200 strani prilog in 250 strani zemljevidov, hrvaški memorandum pa obsega skupaj nekaj več kot 3600 strani.

Z izmenjavo memorandumov se je začel nov krog postopka – priprava protimemorandumov, tj. odgovorov na dejanska in pravna stališča druge strani. 


Protimemorandumi so bili predani 11. novembra 2013. 


Pravila PCA omogočajo arbitrom, da dopustijo še tretji krog pisnega postopka, tj. odgovor na protimemorandum. Na predlog Slovenije je arbitražno sodišče odobrilo pripravo odgovora, ki je bil namenjen dodatni razjasnitvi  dejstev in na novo predloženih dokumentov. Tako sta Slovenija in Hrvaška 26. marca 2014 izmenjali še odgovora na protimemoranduma.

10 dni za ustno obravnavo

Medtem je arbitražno sodišče po posvetovanju z obema stranema določilo, da bo ustna obravnava pred arbitražnim sodiščem potekala v Haagu v Palači miru na sedežu Stalnega arbitražnega sodišča med 2. in 13. junijem 2014.

Na obravnavi sta ob petih arbitrih prisotni tudi celotni delegaciji držav. Slovenska delegacija šteje približno 25 ljudi, saj so v njej poleg obeh agentk in odvetnikov tudi ostali člani strokovne skupine za arbitražo na MZZ ter drugi zunanji strokovnjaki, predvsem kartografi in hidrografi.

Ob določitvi datuma arbitri tudi določijo, katera stranka bo prva predstavila svojo argumentacijo pred sodiščem, katera bo imela zaključno besedo, pa tudi koliko krogov ustne obravnave bo. Vmes lahko pride tudi do vprašanj s strani arbitrov, zaslišanj strokovnjakov, prič itd.

 

O čem bodo arbitri odločali? 

Po koncu ustne obravnave je na arbitrih, da razsodijo na podlagi argumentacije in dokaznega gradiva. Pred izrekom sodbe se lahko odločijo za še dodatno zaslišanje kakšnega neodvisnega strokovnjaka ali morda za terenski ogled. 

 

O čem morajo arbitri odločiti, sta Slovenija in Hrvaška zelo natančno določili v 3. členu arbitražnega sporazuma:

  • o poteku meje med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško na morju in kopnem
  • o stiku Slovenije z odprtim morjem
  • o režimu za uporabo ustreznih morskih območij.

Pri tem jih 4. člen arbitražnega sporazuma tudi zavezuje, da morajo pri odločanju glede stika in režima uporabiti poleg pravil in načel mednarodnega prava še pravičnost in načelo dobrososedskih odnosov za dosego poštene in pravične odločitve. Upoštevati pa morajo tudi vse relevantne okoliščine.

Člani arbitražnega tribunala

Kdo so arbitri

Arbitražno sodišče sestavlja pet arbitrov: tri (Gilbert Guillaume , Vaughan Lowe , Bruno Simma ) sta državi skupaj imenovani z liste, ki jo je pripravila Evropska komisija, po enega pa je vsaka država imenovala sama: Slovenija je imenovala Jerneja Sekoleca , Hrvaška pa Budislava Vukasa .  


Predsednik tribunala je Gilbert Guillaume

 

Arbitri so pri svojem delu samostojni in neodvisni. Nacionalni arbiter skrbi, da so na ustezen način obravnavani vsi glavni argumenti, ki so bili predloženi s strani stranke, ki ga je imenovala, sicer pa je pri svojem delu prav tako samostojen in neodvisen

 

Razsodba se vedno sprejme z večino glasov arbitrov. V arbitraži med Slovenijo in Hrvaško ločenena mnenja niso možna.

 

 



Predstavniki Slovenije po končani ustni obravnavi

Predstavniki Slovenije pred Stalnim arbitražnim sodiščem

 

 

Slovenijo pred Stalnim arbitražnim sodiščem zastopajo:

V ekipi, ki zastopa Slovenijo pred SAS, so tudi:

  • kartografi in hidrografi: Robin Claverly, Igor Karničnik, Martin Pratt, Primož Kete,
  • člani projektne enote za zagovor pred arbitražnim sodiščem na Ministrstvu za zunanje zadeve (Primož Koštrica, Sonja Slovša Končan, Mateja Štrumelj Piškur, Špela Košir, Barbara Granda, Vesna Žveglič, Vlado Ekmečič, Samo Rus, Branko Dekleva in Diana Podgornik)
  • pisarna za pravno-tehnično podporo med ustno obravnavo Héloïse Bajer-Pellet.