Skoči na vsebino »

Arbitraža

Ker Slovenija in Hrvaška v številnih poskusih nista uspeli razrešiti spora glede meje na kopnem in morju, sta ob pomoči Evropske komisije 4. novembra 2009 podpisali  arbitražni sporazum (1.7 MB), s katerim sta ustanovili arbitražno sodišče, ki bo po preučitvi vseh relevantnih dejstev izdalo končno razsodbo glede kopenske in morske meje med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško. Razsodba arbitražnega sodišča bo za obe državi zavezujoča in pomeni dokončno rešitev spora (7. člen arbitražnega sporazuma).

O čem mora arbitražno sodišče odločiti, sta Slovenija in Hrvaška zelo natančno določili v 3. členu arbitražnega sporazuma:


  • o poteku meje med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško na morju in kopnem,
  • o stiku Slovenije z odprtim morjem,
  • o režimu za uporabo ustreznih morskih območij.

 

 

Pri tem arbitre 4. člen arbitražnega sporazuma tudi zavezuje, da morajo pri odločanju glede stika in režima uporabiti poleg pravil in načel mednarodnega prava še pravičnost in načelo dobrososedskih odnosov za dosego poštene in pravične odločitve. Upoštevati pa morajo tudi vse relevantne okoliščine

 

 


Zgodovina

Reševanje odprtih mejnih vprašanj med Slovenijo in Hrvaško lahko razmejimo na pet obdobij:

 



Sedež SAS v Haagu (Foto: Richard Semik)

Kako poteka arbitraža

Slovenija in Hrvaška sta se s sporazumom dogovorili, da odprto mejno vprašanje preneseta pred arbitražno sodišče. Po sporazumu se v primeru, da sporazum ne določa drugače, uporabljajo  Izbirna pravila Stalnega arbitražnega sodišča za razsojanje v sporih med dvema državama (148 KB). Državi sta se tudi dogovorili, da bo tajništvo arbitražnega sodišča opravljalo Stalno arbitražno sodišče (SAS) v Haagu. 

 

11. februarja 2013 se je začel pisni del postopka s predajo memorandumov arbitražnemu sodišču, v katerem sta državi predstavili svoja stališča glede poteka meje. Vsebina dokumentov sicer ni javna (ker je arbitražni postopek v skladu s členom 6/5 arbitražnega sporazuma zaupne narave). Slovenski memorandum obsega preko 650 strani, okoli 5200 strani prilog in 250 strani zemljevidov, hrvaški memorandum pa obsega skupaj nekaj več kot 3600 strani. 

   

Z izmenjavo memorandumov se je začel nov krog postopka – priprava protimemorandumov, tj. odgovorov na dejanska in pravna stališča druge strani.  

   

11. novembra 2013 so bili predani protimemorandumi

   

Pravila SAS omogočajo arbitrom, da dopustijo še tretji krog pisnega postopka, tj. odgovor na protimemorandum. Na predlog Slovenije je arbitražno sodišče odobrilo pripravo odgovora, ki je bil namenjen dodatni razjasnitvi  dejstev in na novo predloženih dokumentov. Tako sta Slovenija in Hrvaška 26. marca 2014 izmenjali še odgovora na protimemoranduma.  

   

Ustna obravnava pred arbitražnim sodiščem je potekala v Haagu v Palači miru na sedežu Stalnega arbitražnega sodišča (SAS) med 2. in 13. junijem 2014.  

   

Povzetek stališč obeh strani je razviden iz sporočila za javnost SAS z dne, 17.6.2014. 

 

10. julija 2015 je arbitražno sodišče Slovenijo in Hrvaško obvestilo, da bo razsodbo predvidoma izdalo v sredini decembra 2015.  

 

22. julija 2015 sta srbski časnik Kurir in hrvaški časnik Večernji list objavila novico in kasneje tudi zvočne posnetke domnevnih telefonskih pogovorov med slovensko agentko Simono Drenik in arbitrom Jernejem Sekolcem. Agentka in arbiter naslednji dan odstopita s funkcij, Slovenija naredi vse, kar je v njeni moči, za ohranitev kredibilnosti arbitražnega sodišča in zaupanje vanj.

 

Hrvaška kljub temu 30. julija obvesti Slovenijo (in 31. julija arbitražno sodišče), da želi odstopiti od arbitražnega sporazuma. Odstopi tudi hrvaški arbiter. Slovenija hrvaško namero po enostranskem odstopu od mednarodno veljavnega sporazuma zavrne.

 

25. septembra 2015 predsednik arbitražnega sodišča imenuje dva nova arbitra 

 

2. decembra 2015 arbitražno sodišče sporoči, da bo odločilo o vprašanjih, ki izhajajo iz pisem Hrvaške in Slovenije iz julija in avgusta 2015, ter določi roke za nadaljevanje postopka, in sicer 15. januar 2016 za pisno vlogo Hrvaške in 26. februar 2016 za pisno vlogo Slovenije. Ustno predstavitev stališč držav napove za marec 2016. 

 

26. februarja 2016 Slovenija pošlje svoj odgovor. Vsebina pisma je v skladu s 6.(5). členom arbitražnega sporazuma zaupna. 

 

17. marca 2016 Na arbitražnem sodišču poteka ustna obravnava, na kateri Slovenija predstavi svoja stališča. Naslednji dan sodišče objavi povzetke stališč obeh držav  in sporoči, da Hrvaška do 15. januarja 2016 pisnih pojasnil ni oddala, prav tako se 17. marca 2016 ni udeležila ustne obravnave. 

 

Podrobnejši pregled dogodkov po 22. juliju 2015 je dostopen tukaj.   

 

Slovenija še naprej podpira arbitražno sodišče in arbitražni postopek ter verjame, da bo privedel do pravno zavezujoče razsodbe o meji med državama v skladu z arbitražnim sporazumom.

 

 


Kdo so arbitri

Arbitražno sodišče sestavlja pet arbitrov: tri (Gilbert Guillaume , Vaughan Lowe , Bruno Simma ) sta državi skupaj imenovani z liste, ki jo je pripravila Evropska komisija, po enega pa je vsaka država imenovala sama: Hrvaška je imenovala Budislava Vukasa (odstopil 30.7.2015), medtem ko je Slovenija imenovala Jerneja Sekolca, ki ga je 28.7.2015 zamenjal Ronny Abraham (odstopil 3.8.2015).  Arbitražno sodišče je 25.9.2015 imenovalo nova arbitra; Norvežan Rolf Fife je zamenjal slovenskega člana sodišča, Švicar Nicolas Michel pa hrvašega.


Predsednik tribunala je Gilbert Guillaume

 

Arbitri so pri svojem delu samostojni in neodvisni. Nacionalni arbiter skrbi, da so na ustezen način obravnavani vsi glavni argumenti, ki so bili predloženi s strani stranke, ki ga je imenovala, sicer pa je pri svojem delu prav tako samostojen in neodvisen

 

Razsodba se vedno sprejme z večino glasov arbitrov. V arbitraži med Slovenijo in Hrvaško ločena mnenja niso možna.

  

Skupinska fotografija arbitrov

Foto: Stalno arbitražno sodišče - PCA


Predstavniki Slovenije pred Stalnim arbitražnim sodiščem

Slovenijo pred Stalnim arbitražnim sodiščem zastopajo:

 

V ekipi, ki zastopa Slovenijo pred SAS, so tudi:

  • kartografi in hidrografi: Robin Claverly, Igor Karničnik, Martin Pratt, Primož Kete,
  • člani projektne enote za zagovor pred arbitražnim sodiščem na Ministrstvu za zunanje zadeve,
  • pisarna za pravno-tehnično podporo med ustno obravnavo Héloïse Bajer-Pellet.